V skladu z veljavnim ZUreP-3 bi se stari občinski prostorski akti kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor lahko uporabljali le do konca tega leta, zato je bilo za preprečitev družbene, gospodarske in okoljske škode nujno podaljšanje roka uporabe starih občinskih prostorskih planov ter roka veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev. Rok se podaljšuje do 30. oktobra 2026.

»Želimo, da župani to naredijo še v svojem mandatu in da ne prelagajo odgovornosti na druge – novembra 2026 so namreč občinske volitve. In drugič, da tudi mi v tem mandatu vlade opravimo vsa potrebna strokovna opravila. Na ministrstvu smo zdaj končno začeli sodelovati z občinami, tako kot bi morali že pred desetletjem, in pomagamo vsem občinam, tudi tem, da bodo dokončale svoje delo,« je v današnji predstavitvi na seji državnega zbora poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Ob preverjanju stanja smo na ministrstvu ugotovili, da vzroki za nastalo situacijo niso zgolj v neaktivnosti občin, pač pa pogosto tudi v tem, da občinam ne uspe uskladiti zahtev državnih nosilcev urejanja prostora ali pa na njihova mnenja čakajo nerazumno dolgo. »Zato nazaj vpeljujem obvezo, da ministrstvo usklajuje tako imenovane nosilce urejanja prostora, kar se je vmes zanemarilo,« je še dodal minister Novak.

Priprava in sprejem OPN je izvirna pristojnost občin. Danes sprejeta novela zakona tako ureja tudi roke ključnih faz priprave OPN in v zvezi s tem naloge župana kot odgovorne osebe občine.

Hkrati novela določa tudi naloge nosilcev urejanja prostora in ministrstva, pristojnega za prostor. Ustanovi se koordinacijska skupina, ki bo spremljala in spodbujala pripravo OPN, koordinirala pridobivanje mnenj državnih nosilcev urejanja prostora in ter zagotovitev njihove pravočasne uskladitve. Člani koordinacijske skupine so predstavniki državnih nosilcev urejanja prostora, vodi jo državni sekretar ministrstva, pristojnega za prostor, namestnik pa je generalni direktor direktorata za prostor in graditev.

Ministrstvo za naravne vire in prostor sicer že nekaj mesecev intenzivno sodeluje z občinami pri postopkih za sprejem njihovih OPN. Rezultati se že kažejo v praksi, saj je nedavno postopek zaključila še občina Miklavž na Dravskem polju, tako da je občin, ki OPN še niso sprejele, le še 22 (Kozje, Pesnica, Lendava, Bloke, Šmartno ob Paki, Puconci, Bistrica ob Sotli, Lenart, Luče, Koper, Beltinci, Slovenska Bistrica, Štore, Celje, Kranjska Gora, Kobilje, Solčava, Sveta Ana, Maribor, Lukovica, Piran in Izola (sprejet na občinskem svetu, vendar ni veljaven)).

Z občinami bomo v naslednjih mesecih intenzivno sodelovali in spremljali njihov napredek. Ob tem smo vse državne nosilce urejanja prostora že pozvali, da pri obravnavi vlog priprave OPN prednostno obravnavajo občine, ki OPN še niso sprejele.