V ukrep digitalizacije notranje varnosti v skupni višini 23,63 milijona evrov je vključenih pet projektov, in sicer digitalno radijsko omrežje TETRA, modernizacija računalniškega oblaka policije – CEPIS (Centralni Policijski Informacijski Sistem - CEPIS), sistem za avtomatsko primerjavo obrazov – ABIS (angleško Automated Biometric Identification System), razvoj mobilne rešitve ePolicistNG in digitalizacija dokumentarnega gradiva Ministrstva za notranje zadeve.

Cilj na projektu TETRA je bil dosežen 31. decembra 2022. V sistem TETRA je sedaj vključenih več kot 11.000 uporabnikov. Med letoma 2023–2026 se iz Načrta za okrevanje in odpornost financirajo stroški vzdrževanja.

Prvi cilj projekta modernizacije računalniškega oblaka policije je posodobitev procesa razvoja aplikacij, ki bo, na eni strani omogočila razvoj sodobnejših in uporabniku prijaznejših aplikacij, na drugi strani pa ta proces bistveno pohitril. Drug cilj je sestop iz IBM centralnega računalnika, kar pomeni bistveno znižanje stroškov lastništva in večjo fleksibilnost nadgrajevanja. Poleg vzpostavitve CEPIS v polnem obsegu je najpomembnejša modernizacija obstoječih aplikacij. Poslovna potreba Policije predvideva nadaljnje kakovostno izvajanje podpore informacijsko-komunikacijski tehnologiji na zanesljiv, varen in racionalen način.

Zasebni oblak slovenske policije je vzpostavljen in tudi infrastrukturno nadgrajen. Implementirane so vse potrebne funkcionalnosti (sistemska programska oprema) za zagotavljanje neprekinjenega delovanja in visoke razpoložljivosti. Posodobljene so tudi vse potrebne funkcionalnosti za zagotavljanje neprekinjenega delovanja s pomočjo rezervnega centra (angleško disaster recovery). Na zasebnem oblaku CEPIS deluje že množica operativnih aplikacij s področij preprečevanje kriminala, zagotavljanja javne varnosti, izvajanja mejne kontrole mejne kontrole in optimizacije poslovnih procesov. Poteka še modernizacija starejših aplikacij.

V okviru projekta za vzpostavitev sistema za avtomatsko primerjavo obrazov se omogoča razvoj novega forenzičnega področja, ki je za potrebe policijskega dela, zlasti preiskovanja kaznivih dejanj, vedno bolj pomembno in potrebno. Obrazna primerjava je trenutno v evropskem prostoru ena najhitreje razvijajočih se forenzičnih področij, pri čemer je cilj povezati sisteme na način, kot to velja za potrebe prumske izmenjave podatkov. Slovenska policija bo z implementacijo obrazne primerjave pridobila še eno orodje za uspešen boj proti kriminalu. Za to bo morala poleg nabave sistema tudi znotraj Nacionalnega forenzičnega laboratorija usposobiti strokovnjake za tovrstne preiskave, kar pa sredstva, predvidena za ta projekt, tudi predvidevajo. Prav tako bodo ti strokovnjaki morali metodo primerjave uskladiti z mednarodnimi standardi in vodili ter jo akreditirati pri Slovenski akreditaciji. Z uvedbo sistema za avtomatsko primerjavo obrazov bo omogočena višja stopnja preiskanosti kaznivih dejanj v Sloveniji in s tem zagotovljena višja stopnja varnosti v državi. Z mednarodno izmenjavo podatkov bo omogočena preiskava čezmejne kriminalitete tudi s pomočjo obraznih podatkov, s čimer bo tudi na tem področju Slovenija vstopila v širši prostor preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Splošni cilji projekta oziroma investicije je zagotavljanje izvajanja obrazne primerjave skladno s forenzičnimi metodami dela. Določena oprema za izvedbo projekta je že bila uspešno nabavljena.

Razvoj mobilne rešitve ePolicistNG bo slovenski policiji omogočila izvajanje postopkov v mobilnih pogojih dela in s tem učinkovitejše ter predvsem racionalnejše izvajanje najbolj številčno in časovno obremenjujočih postopkov. Omogočil bo enkratne oz. časovno optimizirane vnose in časovno skrajšanje izvedbe postopkov. Tako bodo zmanjšani zaostanki priprav poročil, zmanjšano število napak zaradi prepisovanja in s tem zahtev za sodno varstvo, izboljšano interno poslovanje z odpravo administrativnih bremen ter omogočeno učinkovitejše sodelovanje Policije z drugimi institucijami. Vsi ti rezultati sledijo specifičnim ciljem, ki pomenijo izboljšanje upravljanja in večjo transparentnost v javni upravi z uvedbo novih orodij, metod in interoperabilnih rešitev.

Pri projektu digitalizacije dokumentarnega gradiva Ministrstva za notranje zadeve gre za vzpostavitev digitalizacije dokumentarnega gradiva z uvedbo sodobnih informacijskih rešitev za digitalizacijo. Na Ministrstvu za notranje zadeve upravljamo dokumentarno gradivo v informacijskem sistemu za delo z dokumentarnim gradivom. Trenutni informacijski sistem ne omogoča varne digitalizacije fizičnih dokumentov, zato imamo še vedno velik priliv fizičnih dokumentov v tekočo in stalno zbirko dokumentarnega gradiva, kar pomeni večje potrebe po prostorih in višji stroški hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva na centralni lokaciji in na oddaljenih lokacijah. Obstoječe stanje pomeni tudi slabšo dostopnost gradiva, saj reaktivacija gradiva iz dislociranih enot lahko pomeni nekajdnevni zamik. Večkratno dviganje in vlaganje gradiva pomeni tudi povečanje možnosti za poškodbe gradiva. Na podlagi uspešno izvedenega javnega naročila se digitalizacija dokumentarnega gradiva že izvaja in bo zaključena v predvidenem roku.

Med letoma 2021–2024 so se izvedle vse načrtovane aktivnosti na vseh petih projektih. Do sedaj je bilo uspešno zaključenih javnih naročil že za 13,45 milijona evrov. V teku je še nekaj javnih naročil, da se bo pravočasno dosegel mejnik na ukrepu digitalizacije, ki je določen na dan 31. december 2025.

Ministrstvo za notranje zadeve je vključeno tudi v črpanje na razvojnem področju zelenega prehoda, in sicer na ukrepu spodbujanja vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu. V začetku leta 2025 bo izvedeno javno naročilo za 30 polnilnih postaj z dvema priključnima mestoma na posamezno polnilno postajo (skupaj 60 polnilnih mest) za električna vozila, ki so v lasti Policije. Predvidena investicijska dela se bodo izvajala znotraj varovanih območij zunanjih površin na različnih lokacijah policijskih uprav Murska Sobota, Koper, Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Maribor, Celje in Nova Gorica.