Novela zakona je sicer predvsem tehnične narave, saj vključuje potrebne spremembe in dopolnitve, ki bodo omogočile enostavnejši prehod v nov informacijski sistem.

Novela podaljšuje prehodno obdobje za izvajanje pravice do pomoči na domu, uvaja poenostavitve za invalidne osebe, krepi mrežo izvajalcev, podaljšuje financiranje dodatnih stroškov ter natančneje določa postopke za pošiljanje podatkov. Ključna namena predloga novele sta izboljšanje podpore uporabnikom in dolgoročna stabilnost sistema. Aktualna novela zakona podaljšuje tudi zakonsko podlago za uporabo informacijskega sistema centrov za socialno delo, s čimer zagotavlja nemoten potek obravnave in izdaje odločb. 

Ministrstvo želi s tem ukrepom zagotoviti, da časovnica vzpostavitve novega informacijskega sistema ne bo vplivala na dostop do pravic iz dolgotrajne oskrbe. Poleg tega novela nalaga avtomatizem pri prehodu v sistem oskrbovalca družinskega člana za starše invalidne osebe. Po novem bodo starši invalidne osebe lahko samodejno prehajali v sistem dolgotrajne oskrbe kot oskrbovalci družinskega člana, brez dodatnih postopkov preverjanja in ocenjevanja upravičenosti. 

»Ob vzpostavitvi dolgotrajne oskrbe smo ta sistem splošno dostopne podpore postavili v življenje. Ker pa se družba in okolje venomer spreminjata, razumemo, da bomo tudi mrežo in storitve dolgotrajne oskrbe vseskozi prilagajali in nadgrajevali. Prilagajali ga bomo demografskim spremembam, podnebnim spremembam in drugim potrebam ljudi. Ena takšna nadgradnja je danes pred nami. Člene, ki jih s to novelacijo nadgrajujemo, smo oblikovali na podlagi odzivov stroke, terena in uporabnikov, da bi sistem postal kar najbolj življenjski in operativen. Z današnjimi spremembami bo prenovljeni sistem namreč omogočal lažji dostop do storitev, okrepil mrežo izvajalcev ter zagotavljal finančno vzdržnost na dolgi rok,« je ob predstavitvi novele povedal minister Maljevac. Ob tem je minister tudi pozdravil amandma koalicijskih poslanskih skupin, ki zagotavlja, da se dvig plač v domovih starejših, ki je bil dosežen s plačno reformo, ne bo prevajal v višje oskrbnine in stroške uporabnikov. Kritje razlike bo pokrito v državnem proračunu, za kar si je prizadevalo tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost. 

Predlog aktualne novele ZDOsk-1 prinaša: 

• z dodano pravno podlago se občinam omogoči, da z javnim zavodom, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, sklenejo neposredno pogodbo za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu (na primer z zdravstvenim domom, domovi za starejše);
• kot dodatna varovalka za zagotovitev javnofinančne vzdržnosti sistema dolgotrajne oskrbe se doda obveznost ministrstva, da vsaka tri leta analizira izvajanje tega zakona in vladi predloži poročilo;
• omogoči se poenostavljen prehod v sistem dolgotrajne oskrbe za starše invalidnih oseb, ki so dopolnile 18 let in jim je pred tem ta starš nudil nego in varstvo po predpisih o starševskem varstvu;
• doda se pravna podlaga za vpis v register ponudnika e-oskrbe, natančneje se določi vpis v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe in podrobneje se opredeli vpis v register obstoječih izvajalcev socialnovarstvene storitve pomoči na domu, ki bodo postali izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu;
• nedvoumno se določi, da so vstopne točke za dolgotrajno oskrbo organizirane na sedežu vsakega centra za socialno delo;
• dopolnijo se naloge zunanjih strokovnjakov z aktivnostjo izdelave ocene upravičenosti v pritožbenem postopku;
• podaljša se financiranje dodatnih stroškov dela izvajalcem socialnovarstvenih storitev pomoči družini na domu, ki so nastali kot posledica Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva;
• natančneje se opredelijo določbe, ki se nanašajo na pridobivanje in posredovanje podatkov o upravičencih do dolgotrajne oskrbe, oskrbovalcev družinskega člana in skrbnikih upravičencev v dolgotrajni oskrbi,
• podaljšuje zakonsko podlago za uporabo obstoječega informacijskega sistema centrov za socialno delo do vzpostavitve novega.

Ministrstvo za solidarno prihodnost poudarja, da v začetku leta 2025 sledi še sprejem naslednje novele ZDOsk-1, ki bo vsebovala tudi več vsebinskih dopolnitev, med drugim bodo  lahko pravico oskrbovalca družinskega člana po novem uporabili tudi upokojenci.