Skoči do osrednje vsebine

Slovenija je prevzela predsedovanje najbolj mednarodnemu porečju na svetu

Na Dunaju je potekalo 27. redno zasedanje Mednarodne komisije za varstvo reke Donave (angleško International Commission for the Protection of the Danube River – ICPDR). Slovenija je na njem prevzela enoletno predsedovanje najbolj mednarodnemu porečju na svetu, v katerem žal divja tudi vojna. Uradna predaja predsedovanja ICPDR Sloveniji bo 23. januarja na sedežu veleposlaništva Slovaške na Dunaju.
Dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode za govorniškim pultom med predstavitvijo prioritet

Dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode za govorniškim pultom med predstavitvijo prioritet | Avtor: Ministrstvo za naravne vire in prostor

1 / 2

Slovenska delegacija se je na zasedanju, ki je potekalo med 10. in 11. decembrom, seznanila z dosežki slovaškega predsedovanja v tem letu ter med drugim sodelovala tudi pri sprejemu novih 3-letnih delovnih programov različnih strokovnih delovnih skupin komisije, za obdobje 2025 do 2027. Dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode na Ministrstvu za naravne vire in prostor in prihodnja predsedujoča komisiji, je sodelujočim predstavila slovenske prioritete vodenja ICPDR v letu 2025.

Posebej je poudarila pomen upoštevanja hidrogeografskih značilnosti in lego Slovenije na stiku Podonavja, Alp in Mediterana pri načrtovanju in izvajanju ukrepov po načelu od izvira do morja za povečanje odpornosti porečij in obale. Pri tem je poudarila vlogo Slovenije pri pragmatičnem povezovanju programov Barcelonske konvencije, Konvencije o varstvu reke Donave in Vodne konvencije s konkretnimi čezmejnimi ukrepi.

Slovenija je na zasedanju predstavila vsebinske prioritete predsedovanja s poudarkom na izvajanju ukrepov za povečanje podnebne odpornosti v povodjih na lokalni, državni, regionalni in čezmejni ravni. Slovenija je proaktivna pri  izvajanju Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu,  tudi v okviru procesa Voda in mir. Zelo konkreten izvedbeni ukrep je vzpostavitev modernega in učinkovitega sistema zgodnjega opozarjanja pred poplavami (angleško Sava Flood Forcasting System) v mednarodnem porečju Save.

Pospešeno izvajanje ukrepov je nujno zaradi povečevanja pogostosti zgodovinsko ekstremnih poplavnih dogodkov in sušnih dogodkov s pomanjkanjem vode in požari.

Pri tem je treba upoštevati pomen ohranjanja vitalnosti rečnih in obalnih ekosistemov, ki oskrbujejo družbo z ekosistemskimi storitvami in viri. Z uveljavljanjem pristopa vodi več prostora pri načrtovanju in upravljanju s porečji, obalo in morjem, z uveljavljanjem modrih in zelenih koridorjev krepimo ekološko povezanost in zdravje rečnega ekosistema ter zmanjšujemo poplavno ogroženost, kar povečuje podnebno odpornost.

Zadnji dan zasedanja je potekala tudi slavnostna podelitev priznanj zmagovalcem mednarodnega natečaja Donavski umetnik (Danube Art Master), ki poteka vse od leta 2011 in ga skupaj vsako leto organizirata mednarodna vladna organizacija Globalno vodno partnerstvo za Srednjo in vzhodno Evropo (angleško Global Water Partnership Central and Eastern Europe - GWP CEE) in ICPDR. Natečaj je namenjen mladim v starosti od 6 do 18 let iz šol, nevladnih organizacij, vrtcev ali združenj v državah porečja Donave in jih spodbuja, da ustvarijo lastno okoljsko umetnost, ki jo navdihuje Donava in njeni pritoki. Na letošnjem natečaju so slovenski otroci in učenci osnovnih in srednjih šol prejeli 4 nagrade, in sicer: nagrado za 1. mesto v kategoriji umetniški izdelek in nagrado za 3. mesto v kategoriji najboljši video posnetek, oboje v podskupini otroci od 6 do 11 let ter nagrado za 2. mesto v kategoriji umetniški izdelek in nagrado za 2. mesto v kategoriji najboljši video posnetek, oboje v podskupini najstniki od 12 do 18. let. Nagrade je v imenu učencev prevzela Dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode.

Posebnost letošnjega zasedanja je bilo tudi prvo Skupno zasedanje ICPDR in Strategije EU za Donavo (angleško The European Union Strategy for the Danube River - EUSDR), kar je velika priložnost za načrtovanje sodobnih razvojnih projektov in ureditev, ki prispevajo k podnebni odpornosti mednarodnih povodij.