Ministri so zasedanje začeli z razpravo o vojni v Ukrajini in o vlogi EU v mirovnih pogajanjih. »Brez končanja ruske agresije v Ukrajini ne moremo govoriti o varni in močni Evropi. Zato je ključnega pomena, da ima EU dejavno vlogo v mirovnih pogajanjih in si prizadeva za mir, ki bo sprejemljiv za Ukrajino. Pri tem je ključna naša enotnost,« je v svojem nastopu povedala ministrica Fajon. Ministri so na zasedanju potrdili 15. sveženj sankcij in prvi paket uvrstitev posameznikov v okviru režima sankcij zaradi ruskih hibridnih groženj. V razpravi o Ukrajini sta sodelovala tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha (preko videokonference) in evropska komisarka za širitev Marta Kos.

Sledila je razprava o odzivu EU na aktualne razmere v Gruziji, pri čem je ministrica Fajon ponovno obsodila nasilje nad protestniki, novinarji in civilno družbo ter se zavzela za konkreten odziv EU, ki ne sme prizadeti gruzijskega prebivalstva: »Želimo si, da Gruzija ostane na evropski poti. Podpiramo konkreten odziv EU, vključno s sprejetjem ciljno usmerjenih sankcij proti odgovornim za nasilje in kršitev človekovih pravic ob protestih v državi.« Izrazila je še podporo vizumski obveznosti za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov.

Pri točki o razmerah na Bližnjem vzhodu so se ministri tokrat osredotočili na Sirijo. Strinjali so se, da je treba zaščititi civiliste in manjšine ter ohraniti ozemeljsko celovitost in suverenost Sirije. Ministrica je poudarila: »Sirci morajo imeti priložnost, da obnovijo svojo državo. Pomembno je, da se vsi akterji izogibajo nasilja in omogočijo mirno politično tranzicijo.« Prav tako je podprla prizadevanja posebnega odposlanca Združenih narodov za Sirijo Pedersena za doseganje vključujoče politične rešitve, ki bi izpolnila pričakovanja sirskega naroda.

Ministrica Fajon je v razpravi o Izraelu in Palestini poudarila, da moramo spodbujati rešitve za trajen mir in da Slovenija vselej zagovarja spoštovanje mednarodnega prava in krepitev vloge mednarodnih sodišč: »Svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča glede pravnih posledic politik in praks Izraela na zasedenem palestinskem ozemlju bi moralo oblikovati politiko EU do Izraela.« Glede Pridružitvenega sveta EU – Izrael v začetku leta 2025 je ministrica povedala, da Slovenija podpira razpravo z Izraelom, ampak da je treba v okviru tega nasloviti vprašanje spoštovanja človekovih pravic. Zavzela se je še za izvedbo visokega dialoga EU s Palestino in izrazila zaskrbljenost zaradi negotove prihodnosti Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (angleško United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East – UNRWA), ki je ključna za zagotavljanje prepotrebne humanitarne pomoči Palestincem.

Pod točko razno je zunanji minister Avstrije Alexander Schallenberg v imenu skupine Prijateljev Zahodnega Balkana, katere del je Slovenija, predstavil pismo, ki so ga ministri naslovili na Kajo Kallas in Marto Kos o pomenu širitve EU na Zahodni Balkan in krepitvi sodelovanja z regijo, tudi na področju skupne zunanje in varnostne politike. »Slovenija si prizadeva za to, da bi države v regiji ostalo visoko na dnevnem redu EU. Vse strani morajo izkoristiti ta trenutek za širitev,« je med drugim povedala ministrica in kolege seznanila z nedavnim obiskom v Podgorici.

Ministri so pred začetkom zasedanja na neformalnem srečanju razpravljali o izboljšanju delovnih metod Sveta za zunanje zadeve, na katerem je ministrica pozvala k enotnosti, učinkovitejšemu procesu odločanja in sodelovanju s partnerji EU. Predlagala je, da bi na zasedanjih Sveta za zunanje zadeve večkrat sodelovali predstavniki Zahodnega Balkana in vzhodne soseščine.