Strokovna delavnica Gozdni rezervati in starorasli gozdovi v Sloveniji

Na delavnici je bilo prisotnih 36 strokovnjakov iz Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete, Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdarskega inštituta Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in podjetja Stritih.

Delavnico je otvorila generalna direktorica Direktorata za naravo dr. Katarina Groznik Zeiler in poudarila, da moramo do leta 2026 povečati delež gozdnih rezervatov v Sloveniji.

Nadaljevala je mag. Katja Vrtovec iz sektorja za biotsko raznovrstnost MNVP, ki je predstavila evropsko zakonodajo v povezavi z gozdnimi rezervati. Izpostavila je pomembnost ptičje in habitatne direktive, na katerih temelji tudi Evropski zeleni dogovor in Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Cilj je predvsem kartiranje staroraslih gozdov, katere je treba strogo zaščititi, spremljati ter ovrednotiti.

Strategijo EU za gozdove do leta 2030 je predstavil Jernej Stritih opozoril na pomemben cilj strategije - ponor ogljika v gozdovih, odpornost gozdov in sonaravno gozdarstvo. Zato je nujno povečanje zavarovanih območij in zagotavljanje naravnih procesov v gozdu. Evropske države so v procesu kartiranja svojih gozdov, v Sloveniji imamo vodilne strokovnjake na tem področju in bi bili lahko bili vzgled glede sonaravnega upravljanja gozdov.

Matjaž Guček, vodja službe za gozdarsko načrtovanje v Zavodu za gozdove Slovenije  je povzel stanje, pomen in izzive v slovenskih gozdnih rezervatih. V Sloveniji imamo 171 gozdnih rezervatov, od tega je 14 pragozdov. Nujne so raziskave o dinamiki gozdov in o vplivih podnebnih sprememb na njih.

Ptice so pomemben del naših gozdov in odličen kazalnik, kako sonaravno gospodarjenje deluje, kar nam je predstavil Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Na gozd je vezanih okrog 28 indikatorskih vrst ptic, medtem ko v staroraslih gozdovih najdemo le okrog 11 vrst ptic. Določenim vrstam gre dobro, kot je npr. kozača (latinsko Strix uralensis), medtem ko druge vrste, kot sta divji petelin (latinsko Tetrao urogallus) in gozdni jereb (latinsko Tetrastes bonasia) upadajo. Zanimivo je, da imamo kljub veliki prisotnosti bukve v slovenskih gozdovih majhne populacije triprstega detla (latinsko Picoides tridactylus). Za te indikatorske vrste je pomembna moteča komponenta, saj je po letu 2004, po vzpostavitvi Nature 2000 nastalo skoraj 10.000 km novih gozdnih vlak, ki omogočajo sečnjo in s tem povečan hrup.

Dr. Thomas Andrew z Biotehniške fakultete je po odmoru nadaljeval z identifikacijo in kriteriji novih potencialnih gozdnih rezervatov v Sloveniji. Predstavil je različne kriterije za starorasli gozd, ki jih imajo posamezne članice unije in poudaril pomembnost debelodebelnih dreves.

Preko spleta nam je prof. dr. Tzvetan Zlatanov iz Inštituta za biodiverziteto in ekosistemske raziskave v sklopu bolgarske akademije znanosti, predstavil proces kartiranja in zaščite staroraslih gozdov v Bolgariji. Najbolj je poudaril pomembnost sodelovanja med državo in drugimi sektorji pri kartiranju in zaščiti tako državnega gozda kot tistega v zasebni lasti.

Kot zadnja predavateljica je mag. Suzana Zupanc Hrastar, vodja Sektorja za zavarovana območja in naravne vrednote na MNVP predstavila proces ustanavljanja naravnih rezervatov Snežnik in Krokar – od pobud do upravljanja in izhodišč za zavarovanje teh dveh območij. V Sloveniji imamo glede na celotno površino komaj 14 odstotkov tovrstnih območij.

Delavnico smo uspešno zaključili s sklepom, da je treba narediti prvi korak, da identificiramo in zaščitimo večji delež staroraslih gozdov v Sloveniji. Seveda pa bo za to potrebno dobro medresorsko sodelovanje in pridobivanje ustreznih sredstev, pomemben pa bo tudi strokoven in usposobljen kader.