Minister mag. Franc Props je uvodoma izpostavil, da se z omenjanim predlogom novele zakona zagotavljajo sistemske rešitve in dodatna sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin. »Ključne rešitve so plod dolgotrajnih pogovorov z reprezentativnimi združenji občin. Novelo sta podprli Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije, ki predstavljata 195 občin. Letošnjega 28. oktobra sta podpisali dogovor o višini povprečnine, ki vsebuje tudi najpomembnejše spremembe novele ZFO-1,« je med drugim povedal minister.

Mag. Props je obenem pojasnil, da novela zakona spreminja tudi člen, ki ureja sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji. »Ta po novem določa, da občine sredstva porabljajo namensko in da o porabi enkrat letno poročajo uradu za narodnosti,« je povedel in naštel tudi druge spremembe, kot so zagotovitev dodatnih virov občinam z dvigom praga za zadolževanje, možnost zadolževanja v tujini in izdajo občinskih obveznic ter uveljavitev novih kazalnikov razvitosti občin za njihovo objektivnejšo oceno razvitosti.

Ključne spremembe predloga novele Zakona o financiranju občin je v nadaljevanju podrobneje predstavil državni sekretar Jure Trbič. »Kot je že minister povedal, je bistvo novele zakona, da se občinam omogoča dostop do več sredstev bodisi iz proračunskih virov bodisi z zadolževanjem.« Iz proračunskih virov se občinam namenja dodatna sredstva, namenjena zmanjševanju objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin in povzročajo razlike med prihodki občine in njenimi stroški za izvajanje zakonsko določenih nalog. »Kot že omenjeno, so oktobra letos potekala srečanja med ministrstvoma za javno upravo in finance z reprezentativnimi združenji občin. Rezultat dogovora je bila določitev novega načina izračuna višine povprečnine in razdelitve 1,5 odstotka dohodnine zaradi zmanjševanja objektivnih razlik med občinami, ki je predlagan s to novelo. Sedanja začasna rešitev, določena z Zakonom o izvrševanju proračuna za 2025 in 2026, bo s sprejemom novele postala trajna.«

S področja proračunskih dotacij novela zakona prinaša tudi sofinanciranje delovanja skupnih občinskih uprav. »Dosedanji pravilnik, ki ureja postopek vlaganja zahtevkov občin in ga podpišeta dva ministra, za lokalno samoupravo in za finance, bo po uveljavitvi novele podpisal le minister, pristojen za lokalno samoupravo. Hkrati bo ta s pravilnikom podrobneje določil pogoje sofinanciranja delovnih mest, ki se sofinancirajo iz državnega proračuna,« je pojasnil državni sekretar in obenem tudi sam spomnil na spremembo, ki se nanaša na sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji. »Tovrstno državno dotacijo te občine dobivajo že od 2021. Predlog novele določa namenskost porabe sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji in določa kriterije, na podlagi katerih se bodo omenjena sredstva razdelila med občine z evidentiranimi romskimi naselji. Ta rešitev je posledica dveh sklepov delovnega telesa Državnega zbora, pristojnega za lokalno samoupravo, ki je vladi naložil, da člen spremeni tako, da zagotovi namenskost porabe in obveznost poročanja občin o porabljenih sredstvih, kar priporoča tudi Varuh človekovih pravic v letnem poročilu za leto 2023.«

Trbič je v nadaljevanju izpostavil, da bodo občine po novem lahko prišle do več sredstev tudi z zadolževanjem. Spremembe na tem področju se nanašajo na izdajo občinskih obveznic in zadolževanje v tujini, povečanje največjega obsega zadolževanja občine in uvedbo sanacijskega postopka ter ukrepe za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine.

Več o spremembah, ki jih prinaša omenjena novela zakona, preberite v novici Vlada določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin.