Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport smo pripravili osnutek Zakona o varnosti prostočasnih storitev. Osnutek zakona bi se uporabljal za prostočasne storitve, ki se ponujajo na trgu in so na podlagi meril prepoznane kot storitve, glede katerih obstaja povečano tveganje za zdravje in varnost potrošnika, ter so kot take določene s podzakonskim predpisom. Lahko gre za storitve na kopnem, vodi ali v zraku, na prostem, v naravnem okolju ali na za to posebej urejenih območjih.

Ministrstvo je pristopilo k ureditvi področja prostočasnih storitev zaradi povečanega števila nesreč, do katerih prihaja pri izvajanju tovrstnih storitev. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da področje prostočasnih storitev v Republiki Sloveniji ni sistemsko urejeno. Delovna skupina ministrstva je izvedla podrobnejšo analizo stanja. Ta je pokazala, da so nekatere tovrstne storitve sektorsko že urejene na državni ali lokalni ravni, vendar se predpisani pogoji oziroma zahteve ne nanašajo na storitve celostno, temveč jih v različnih predpisih in na različnih področjih urejajo parcialno. Ugotovljena razdrobljenost in ponekod tudi pomanjkljivost predpisov zmanjšuje pravno varnost potrošnikov in ne zagotavlja odgovornosti ponudnikov storitev v primeru nesreč. 

Pomanjkljivost obstoječe zakonodaje je tudi v tem, da ne določa splošnih zahtev, ki bi jih morali izpolnjevati vsi nosilci tovrstnih storitev, torej ponudniki prostočasnih storitev, ki storitve ponujajo na trgu v sklopu svoje dejavnosti. Prav od slednjih je namreč pogosto odvisno, ali je storitev, ki se izvede, tudi dovolj varna za potrošnika.

V praksi se dogaja, da zaradi zasledovanja poslovnih ciljev ponudnik storitev od izvajalca storitve, kateremu v sklopu poslovnega razmerja poveri izvajanje storitve, zahteva izvedbo storitve kljub neugodnim ali celo nevarnim razmeram ali jo izvede na način, ki predstavlja tveganje za zdravje in varnost potrošnika. Ker je področje izvajanja prostočasnih storitev, predvsem v delu glede odgovornosti ponudnikov teh storitev, pomanjkljivo urejeno, jih lahko na trgu ponujajo tudi neizkušeni in tuji ponudniki, ki pogosto ne poznajo značilnosti in predpisov v zvezi z okoljem, v katerem se storitev izvaja (na primer vremenske razmere, višina vodostaja, varnostni režimi in podobno). Zaradi povečanega tveganja na strani potrošnikov ima država zaradi varovanja zdravja in varnosti ljudi legitimen interes, da glede izvajanja prostočasnih storitev določi splošne zahteve, in s tem na sorazmeren način poseže v pravico do svobodne gospodarske pobude.

Rešitve osnutka zakona

Osnutek zakona ureja varnost prostočasnih storitev, določa splošne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki in izvajalci prostočasnih storitev, ter naloge strokovne skupine. Namen osnutka zakona je, da se pri izvajanju prostočasnih storitev, glede katerih obstaja povečano tveganje za zdravje in varnost prejemnika storitve (potrošnika), zagotovi njegova varnost.

Z osnutkom zakona se vzpostavlja splošni horizontalni okvir za zagotovitev varnosti potrošnika, ki poleg določitve splošnih zahtev za zagotavljanje zdravja in varnosti potrošnika dopolnjuje zahteve za posamezne storitve, ki so že določene z veljavnimi sektorskimi predpisi. S tem ustvarja pravno podlago za določitev morebitnih posebnih zahtev za ponudnika in izvajalca prostočasne storitve tako na nacionalni kot lokalni ravni.

Osnutek zakona ločuje med splošnimi zahtevami, ki veljajo za ponudnike vseh prostočasnih storitev, ki so predmet urejanja osnutka zakona, in morebitnimi posebnimi zahtevami, določenimi s sektorskimi predpisi glede posameznih prostočasnih storitev.

Med splošne zahteve spadajo zahteve

• glede poveritve izvajanja prostočasne storitve ustrezno usposobljenemu izvajalcu storitve,
• zagotavljanja varne opreme ter
• seznanitve potrošnika s tveganji in navodili glede načina uporabe opreme in varne izvedbe storitve.

Hkrati mora ponudnik prostočasne storitve zagotoviti, da se prostočasna storitev izvede na način in v razmerah, ki dopuščajo njeno varno izvedbo. Ponudnik mora pred in med izvedbo storitve opraviti ustrezno presojo o tem, ali je izvedba storitve v danih okoliščinah varna. Pri tem upošteva značilnosti in predpise v zvezi z okoljem, v katerem izvaja prostočasno storitev in temu prilagodi izvedbo storitve.

Za zagotovitev odškodninske odgovornosti osnutek zakona določa, da mora imeti ponudnik storitve sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki ustreza vrsti in stopnji tveganja za zdravje in varnost potrošnika, ali zagotoviti enakovredno jamstvo. 

Za zagotovitev preglednejšega izpolnjevanja zahtev iz osnutka zakona določa, da mora ponudnik prostočasne storitve pred začetkom izvajanja prostočasne storitve na trgu pripraviti varnostni list, ki zajema vse bistvene podatke glede zagotavljanja varnosti prostočasne storitve, ter zagotoviti, da je ta v primeru nadzora vedno na voljo pristojnemu inšpekcijskemu organu. Varnostni list ponudniku prostočasne storitve predstavlja pomoč pri izvedbi notranje presoje, ali ob začetku ponujanja storitve na trgu izpolnjuje vse bistvene zahteve iz osnutka zakona. Hkrati je v pomoč pristojnim inšpekcijskim organom za lažji pregled izpolnjevanja teh zahtev.

Javna razprava o osnutku Zakona o varnosti prostočasnih storitev bo trajala do vključno petka, 17. januarja 2025. Vsi zainteresirani lahko svoja mnenja in predloge podajo prek spletnega portala eDemokracija, kjer je osnutek zakona objavljen.