S tem člankom vabimo bralce na izlet v zakulisje vsebin, ki jih vidite na spletnem mestu EUvsDisinfo (v angleščini), vključno z javno zbirko podatkov o dezinformacijah (v angleščini), objav na Facebooku (v angleščini) in X-u (v angleščini) ter tedenskega novičnika Pregled dezinformacij.

Enotno pooblastilo

V Bruslju so se 19. in 20. marca 2015 zbrali voditelji 28 držav EU. Ena od odločitev, ki so jih udeleženci vrha zapisali na papir (v angleščini), je bila: »Evropski svet je poudaril, da je treba izpodbijati nenehne ruske dezinformacijske kampanje in pozval visokega predstavnika, naj v sodelovanju z državami članicami in institucijami EU do junija pripravi akcijski načrt za strateško komuniciranje. Ustanovitev komunikacijske skupine je prvi korak v zvezi s tem.«

S soglasno odločitvijo na najvišji ravni odločanja v Evropski uniji – 28 voditeljev držav in vlad – in z jasnimi besedami, s katerimi je bila Rusija označena za vir dezinformacij, je prihodnje delo projektne skupine, ki je postala Projektna skupina East Stratcom, dobilo enotno in močno pooblastilo.

V Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) – diplomatski službi EU, ki jo vodi visoki predstavnik EU - je bila oblikovana skupina strokovnjakov, ki so se večinoma ukvarjali s komunikacijami, novinarstvom in ruskimi vprašanji.

2015: Ruska agresija v Ukrajini

Preden si ogledamo, kako se je to pooblastilo izvajalo, se spomnimo na takratne razmere na vzhodnem delu evropske celine.

Leta 2014 – leto pred ustanovitvijo skupine – je neka evropska država prvič po 2. svetovni vojni uporabila vojaško silo za napad na sosednjo državo in odvzem njenega ozemlja: Ruska nezakonita priključitev ukrajinskega polotoka Krim.

Oborožene separatistične skupine, ki jih podpira Rusija, so prevzele nadzor tudi nad delom vzhodne Ukrajine v regiji Donbas, ki meji na Rusijo. Julija 2014 se je ta konflikt nenadoma približal sami Evropski uniji, ko je letalo na letu MH17 družbe Malaysia Airlines z 298 ljudmi na krovu – med njimi 80 otrok in 196 nizozemskih državljanov – sestrelila ruska raketa, izstreljena iz dela Ukrajine pod nadzorom separatistov, ki jih podpira Rusija.

Ukrajina in EU kot tarči dezinformacij

Rusko agresijo v Ukrajini je spremljala obsežna dezinformacijska kampanja, v kateri so imele glavno vlogo popolne laži. Ta hibridna operacija je bila vključena v splošni poskus destabilizacije Ukrajine, njen cilj pa je bil spodkopati položaj Ukrajine – tako neposredno v sporu z Rusijo kot v očeh mednarodne skupnosti – ter zasejati dvom in zmedo.

Ruska televizija pod državnim nadzorom je prikazala žensko, ki je trdila, da je bila očividka, kako so ukrajinske sile v vzhodni Ukrajini križale dečka iz okolice; vendar se je izkazalo, da je bila ženska igralka in da se usmrtitev nikoli ni zgodila (v angleščini). V drugem primeru so ruskim gledalcem pripovedovali o deklici, ki je bila ubita zaradi ukrajinskega obstreljevanja, prav tako v vzhodni Ukrajini; vendar je novinarju BBC uspelo nagovoriti producente ruske televizije NTV, da so priznali (v angleščini), da so poročali o tej zgodbi, čeprav so vedeli, da ni resnična. Predstavniki ruske vlade in ruski mediji so širili na desetine različnih, nasprotujočih si zgodb o tem, kaj se je zgodilo na letu MH17, in ustvarjali dimno zaveso, katere namen je bil širiti negotovost (v angleščini) in se izogniti (v angleščini)  odgovornosti Rusije za ta grozljiv zločin.

Pri razkrivanju prokremeljskih dezinformacij so ključno vlogo igrali poročevalci na terenu in raziskovalni novinarji. Zgoraj je primer nagrajenega video poročanja s Krima, ki ga je pripravil Vice News.

Hkrati je bila EU in njeni odnosi z Ukrajino – največjo partnersko državo v sklopu Vzhodnega partnerstva EU – tarča dezinformacij. Med primeri je bilo tudi poročanje, ki je EU obtoževalo financiranja gradnje koncentracijskih taborišč (v angleščini) v Ukrajini. Podobne primere prokremeljskih dezinformacij, usmerjenih v odnose med EU in Ukrajino, je razkrilo pomembno delo ukrajinskih preverjevalcev dejstev.

Takšne so bile geopolitične razmere in informacijsko okolje, zaradi katerih so evropski voditelji marca 2015 naredili ta prvi politični korak proti dezinformacijam.

Trije odzivi na dezinformacije

Da bi lahko prešli k dejanjem, je bilo treba oblikovano pooblastilo prevesti v opis konkretnega dela: Kaj je treba razumeti pod izrazom izpodbijati? Kako lahko izpodbijaš dezinformacije? Z drugimi besedami: Kaj bi morala skupina storiti?

ESZD po posvetovanju z mednarodnimi strokovnjaki ni opredelila ene, temveč tri različne smeri dela kot politično sprejemljive in učinkovite načine, kako zavračati dezinformacije:

• Projektna skupina bi morala poskrbeti za učinkovitejše lastno komuniciranje EU, s posebnim poudarkom na državah Vzhodnega partnerstva. Z drugimi besedami, če hočemo, da občinstvo ne bi sprejemalo na primer dezinformacije, usmerjene v odnos med EU in Ukrajino, bi bilo smiselno povečati znanje o tem, kaj EU je in kaj počne.
• Projektna skupina bi morala pomagati tudi pri krepitvi svobodnih in neodvisnih medijev v isti regiji. Eden od najboljših načinov, da družba ne sprejema dezinformacij, je, da ima močne in zaupanja vredne neodvisne medije, vključno z javnimi mediji, ki spoštujejo temeljne novinarske standarde.
• Nazadnje mora projektna skupina v okviru tretje smeri dela ozaveščati o težavah zaradi dezinformacij z izvajanjem obrambne kampanje. Ta kampanja bi morala zbrati primere dezinformacij in jih prikazati tako, da jih ne bi krepila, temveč bi jih izpodbijala. EUvsDisinfo je kampanja za ozaveščanje.

Od začetka delovanja Projektne skupine East Stratcom 1. septembra 2015 v Bruslju te tri smeri označujejo naše delo.

Z drugimi besedami, to, kar objavljamo pod blagovno znamko EUvsDisinfo, je eden od odzivov EU na dezinformacije – odgovor na temeljno vprašanje: Kako izpodbijati dezinformacije?

Kampanja EUvsDisinfo za ozaveščanje

Spletno mesto EUvsDisinfo.eu je središče naše kampanje za ozaveščanje o prokremeljskih dezinformacijah. Spletno mesto kampanje vključuje več različnih rubrik:

• Javno dostopno zbirko podatkov o dezinformacijah (v angleščini): od leta 2016 zbiramo posamezne primere dezinformacij s povezavami do izvirnikov in jih razkrinkavamo s kratkimi obrazložitvami. Do aprila 2020 smo zbrali več kot 8.000 primerov. Na začetku smo se zanašali na spremljanje medijev članov ekipe in mrežo somišljenikov prostovoljcev, ki so nam posredovali opažene primere. Kasneje smo prejeli sredstva Evropskega parlamenta, ki so nam omogočila sistematizacijo tega dela s pomočjo profesionalnih služb za spremljanje medijev. Vendar pa je končna presoja, to je odločitev o tem, ali bomo primer dezinformacije vključili v podatkovno zbirko, v naši pristojnosti.
• Tedensko glasilo Pregled dezinformacij (angleško Disinformation Review), v katerem so predstavljeni najnovejši primeri iz zbirke podatkov o dezinformacijah, da bi orisali trenutne trende. Kadar se podobna dezinformacijska sporočila pojavljajo v različnih medijih in včasih v različnih jezikih, je to lahko znak, da se pojavljajo neke zgodbe, to so poskusi oblikovanja in širjenja posebnega dojemanja resničnosti med občinstvom, ki uporablja (družbene) medije.
• Če Pregled dezinformacij spominja na rubriko novic, imamo tudi rubriko prispevkov s članki, ki se poglobljeno ukvarjajo z določenimi temami in zgodbami v daljšem časovnem obdobju. V tej rubriki so razvidni različni pristopi in videli boste, da uporabljamo različne sloge pisanja: daljše analitične prispevke, intervjuje (v angleščini), lik tedna (v angleščini), pa tudi članke z zabavnim pridihom – na primer, ko so se poskusi širjenja dezinformacij nerodno razkrili (v angleščini). Nazadnje, čeprav Pregled dezinformacij temelji predvsem na primerih dezinformacij, ki smo jih sami odkrili s pomočjo naših poklicnih spremljevalcev medijev, naši prispevki pogosto izpostavljajo primere, ko so dezinformacije razkrili preiskovalni novinarji in novinarji, ki preverjajo dejstva. Pogosto gre za članke, radijske in televizijske prispevke v ruščini, ki so jih pripravili neodvisni ruski novinarji (v angleščini), katerih pomembno delo tako v angleščini dajemo na voljo širšemu mednarodnemu občinstvu.
• Imamo posebne tematske razdelke, trenutno dva: razdelek o Evropskih volitvah (v angleščini), ki vključuje spletne objave kampanje, ki smo jo izvedli v sodelovanju s kolegi v Evropskem parlamentu in na predstavništvih Evropske komisije v državah članicah za ozaveščanje o dezinformacijah pred evropskimi volitvami leta 2019; in poseben razdelek Covid19 (v angleščini), v katerem so zbrani naše objave kot odziv na dezinformacije o pandemiji koronavirusov.
• Pripravljamo tudi videoposnetke, ki ozaveščajo o dezinformacijah, pri čemer posebno pozornost namenjamo primerom z ruske televizije. Včasih je najpreprostejši odziv dodajanje angleških podnapisov k informativnim oddajam ali pogovornim oddajam ruske televizije. Te videoposnetke predstavljamo na naši strani na Facebooku (v angleščini) in na X-u (v angleščini).

Terminologija in metodologija na EUvsDisinfo

Zavedamo se, da so rezultati našega dela zelo odvisni od naših opredelitev in pristopov. Nekatere ključne pojme je treba izpostaviti kot posebej pomembne:

• Raje rečemo prokremeljske dezinformacije, saj se osredotočamo na sporočilo. Čeprav je znano, da Kremelj daje smernice (v angleščini) za medijska sporočila, obstajajo tudi akterji, ki delujejo na različnih stopnjah odvisnosti, zvestobe ali preprosto navdiha, ki ga črpajo iz zgodb ruskih oblasti. Za naše razumevanje tega ekosistema glej članek Strategija in taktike prokremeljske dezinformacijske kampanje (angleško The Strategy and the Tactics of the Pro-Kremlin Disinformation Campaign (v angleščini).
• Ker je naše delo del zunanje politike EU, se osredotočamo na dezinformacije, ki prihajajo iz virov, ki so zunaj EU; glede na naše pooblastilo pa morajo biti ti viri jasno povezani s prokremeljskim ekosistemom. Prvotno pooblastilo je razlog, zakaj EUvsDisinfo obravnava prav prokremeljske dezinformacije.
• Pojasnjujemo primere dezinformacijskih sporočil, razen če iz sobesedila ni jasno razvidno, da je trditev neresnična. To na primer pomeni, da ne vključujemo enostavno prepoznavne satire. Primeri dezinformacij pa se lahko pojavijo v okviru na primer televizijske pogovorne oddaje, v kateri so podana tudi nasprotna mnenja: Kadar je zaradi konteksta jasnega dezinformacijskega sporočila slednje sprejeto kot pomembno mnenje – tudi če je del mešanice različnih stališč – menimo, da je pomembno, da o primeru poročamo.
• Podatkovna zbirka EUvsDisinfo vključuje ovržbe, ki pojasnjujejo dele, zaradi katerih je določena trditev dezinformacija, to je dokazljivo napačna ali zavajajoča informacija, ki je ustvarjena, predstavljena in razširjena zaradi gospodarske koristi ali namernega zavajanja javnosti in lahko povzroči ljudem škodo. Primere dezinformacij smo umestili v kontekst tedenskega glasila Pregled dezinformacij in prispevkov. Naš poudarek na kontekstu je posledica dejstva, da priznavamo pomembno razliko med napačnimi informacijami in dezinformacijami, to je razliko med samo napačno trditvijo in načinom, kako se lahko taka trditev namerno, sistematično in manipulativno uporablja za doseganje političnih ciljev. Pri ozaveščanju ne gre le za to, da vemo, zakaj nekaj ni pravilno, temveč tudi za razumevanje kako sistemi, v katerih se takšne trditve pojavljajo, delujejo. Pri iskanju po podatkovni zbirki bralec na časovnem traku vidi, kako se določeno dezinformacijsko sporočilo pojavi prvič, ter kako se spreminja in razvija. Te ugotovitve raziskovalcem, novinarjem ali drugim uporabnikom dajejo namige, kje iskati več. Za podrobnejšo razlago strokovnih izrazov, ki jih uporabljamo, sledite povezavi na terminološko preglednico v članku (v angleščini).

Od leta 2018: Večja podpora in novo pooblastilo

Že od leta 2015 smo se osredotočali na Ukrajino (v angleščini), vendar se ukvarjamo tudi z drugimi področji, na katerih so bile dejavne prokremeljske dezinformacije, vključno z migracijami (v angleščini), gibanjem MeToo (v angleščini), vmešavanjem v volitve (v angleščini), človekovimi pravicami, gibanjem proti cepljenju (v angleščini), kemičnim napadom v Salisburyju, podnebjem (v angleščini), teorijami zarote (v angleščini) in številnimi drugimi temami.

Opazili smo tudi vse večje zanimanje za naše delo ter podporo, vključno z Evropskim parlamentom. Z letom 2018 nam je Evropski parlament za podporo našemu delu odobril namenska proračunska sredstva (v angleščini). Del teh sredstev se porabi za oddajo del službi za sistematično spremljanje medijev, ki je nadomestila prvotno mrežo prostovoljcev. Želeli smo napredovati od predstavljanja nazornih primerov do vključitve tudi količinskega vidika. Zato zdaj vidimo in slišimo več in v več jezikih kot na začetku in lahko tudi prepoznamo večje težnje, ker dostopamo do večjih zbirk podatkov.

Decembra 2018 so se evropski voditelji ponovno zbrali v Bruslju na novi razpravi o dezinformacijah. Tokrat so sprejeli Akcijski načrt o dezinformacijah (v angleščini), v katerem je bilo priznano dobro delo East Stratcoma; to pomeni, da je naše prvotno pooblastilo ostalo nedotaknjeno. V novi akcijski načrt so bile dodane nove politike in pobude, vključno s Sistemom hitrega obveščanja (v angleščini), v katerem se države članice EU medsebojno obveščajo o dezinformacijah, in Kodeksom ravnanja (v angleščini), ki pomeni pritisk na družbene medije in druge tehnološke velikane, da bi prevzeli večjo odgovornost za informacije, ki se pojavljajo na njihovih platformah. V akcijskem načrtu je omenjena tudi pomembna vloga naših kolegov v projektnih skupinah ESZD za Zahodni Balkan in za jug (slednje pokrivajo Bližnji vzhod in Severno Afriko). Pomembnost teh regij je razvidna iz člankov, objavljenih na spletnem mestu EUvsDisinfo, na primer o dezinformacijah RT v arabščini (v angleščini) in o Sputniku na Zahodnem Balkanu (v angleščini). Dezinformacijske operacije, ki izvirajo iz Kitajske, so bile nedavno dodane v naše širše delovno območje kot zanimiva tema, povečali pa smo tudi zmogljivosti za analiziranje podatkov. Primer tega dela je članek o tem, kako je stran na Facebooku, ki je pod krinko predstavljanja Evropskega parlamenta, sistematično delila objave z RT (v angleščini).

Poleg vodenja spletne kampanje EUvsDisinfo je Projektna skupina East Stratcom začela organizirati tudi konference, katerih cilj je ozaveščanje o dezinformacijah in združevanje strokovnjakov; do zdaj je bil en tak dogodek organiziran v Bruslju (v angleščini), drugi pa v Tbilisiju v Gruziji (v angleščini). Poleg tega skupina sodeluje z različnimi akterji v državah Vzhodnega partnerstva, vključno s predstavniki vladnih institucij.

Leta 2018 so evropski voditelji dali tudi poseben pomen zaščiti volitev pred dezinformacijami; v odgovor na to smo začeli kampanjo ozaveščanja (v angleščini), še zlasti pred evropskimi volitvami maja 2019.

Nazadnje se zavedamo, da velik del našega občinstva raje bere v drugih jezikih kot v angleščini. Že od samega začetka objavljamo in ponujamo ruske različice (v ruščini) vseh naših člankov in glasila Pregled dezinformacij; izbrane objave prevajamo v nemščino (v nemščini), zdaj pa smo podobno začeli tudi s prevajanjem v francoščino, italijanščino in španščino.

Standardne rubrike v objavah EUvsDisinfo – zbirka podatkov o dezinformacijah, Pregled dezinformacij in naši analitični članki – imajo oznako »ni uradno stališče EU«. Menimo, da pregleda sporočil drugih akterjev ne bi smeli obravnavati kot pravila; želimo, da naše delo velja za analitični izdelek, ki ga EU daje na voljo javnosti.

Članek je bil na EUvsDisinfo objavljen 22. aprila 2020.