Kremelj je prav tako vzdrževal stalen tok zaostrujoče jedrske retorike, od preusmerjanja obtožb o vmešavanju v romunske volitve do ustvarjanja lažnih vzporednic in ponarejene zgodovine za upravičevanje ruske agresije proti njenim sosedam. Poglejmo si vse podrobnosti!

Izpodbijaj legitimnost in vpij o tujem vmešavanju

Kremeljski mojstri manipulacije z informacijami že leta pozorno spremljajo Gruzijo, pri čemer se dezinformacije širijo tako prek odkrito prokremeljskih medijev, na plodna tla pa padejo tudi med lokalnimi akterji v Gruziji.

V Gruziji so bile 26. oktobra parlamentarne volitve, prežete z napetostmi, kar je spodbudilo EU k izražanju upravičene zaskrbljenosti glede njihovega poteka. Poročila o nepravilnostih pri glasovanju so na tisoče Gruzijcev spodbudila, da so podvomili o rezultatu volitev. Od takrat se redno zbirajo na protestih proti domnevni volilni zmagi stranke Gruzijske sanje.

Za prokremeljske medije pa je bila podoba Gruzijcev, ki se borijo za svoje demokratične in evropske težnje, soočeni z brutalno in nezakonito silo policije, priložnost za reciklažo starih dezinformacijskih narativov o tako imenovanih barvnih revolucijah, podobno kot so to storili, ko so skušali delegitimizirati nezadovoljstvo gruzijskih državljanov z razvpitim zakonom o tujih agentih, sprejetim lansko poletje. Tudi zdaj prokremeljski mediji lažno trdijo, da so protesti insceniran Evromajdan, vodeni iz tujine z namenom zamenjati legitimno vlado.

Okrepiti hrup okoli predsedniških volitev

V Gruziji so 14. decembra potekale nove volitve. Tokrat pa ljudje niso odšli na volišča, saj predsednika Gruzije po novem ne volijo več neposredno, temveč posredno. Postopek je potekal po pričakovanjih in volilni kolegij, v katerem prevladuje stranka Gruzijske sanje, je hitro imenoval Mihaila Kavelašvilija za novega predsednika Gruzije. Opozicija in trenutna predsednica Salome Zurabišvili sta celoten postopek označili za nelegitimen.

Tudi tokrat je Kremelj našel plodna tla za širjenje svojih dezinformacijskih narativov, čeprav so bili precej neizvirni. Ponavljale so se že znane obtožbe, da naj bi proteste sprožil Zahod, ki želi odpreti drugo fronto proti Rusiji, strmoglaviti vlado ali kaznovati stranko Gruzijske sanje, ker se ni želela pridružiti zahodnim sankcijam proti Rusiji. Pojavljali so se tudi poskusi uveljavljanja narativa, da so protesti zgrajeni na laži, da se je vlada stranke Gruzijske sanje odpovedala Evropi. Razširjevalci dezinformacij so prav tako opravičevali policijsko brutalnost nad protestniki kot »preprečevanje državnega udara.«

Lotiti se predsednice

Predsednica Salome Zurabišvili je bila deležna posebne dezinformacijske obravnave. V pričakovanju predsedniških volitev 14. decembra so jo prokremeljski mediji obtoževali, da spodbuja proteste, jo obdolžili, da uporablja otroke kot vabo za pozive k sankcijam EU proti gruzijskim uradnikom, če bi protestnike poškodovala policija, ter jo prikazovali kot izdajalko gruzijskega naroda, ki služi tujim interesom. Prav tako so skušali njene glasne pozive k svobodi in demokraciji v Gruziji prikazati kot nelegitimni poskus ohranjanja oblasti, poleg tega pa so jo obtoževali priprave političnih provokacij, da bi namerno destabilizirala razmer v državi.

Kremeljsko lažno obžalovanje in krokodilje solze zaradi Gruzije so zgolj to – lažne. Očitno je, da so prokremeljski mediji in njihovi ojačevalci, tako tuji kot domači, zanetili ogenj manipulacije, razpihovali plamene prevar, zdaj pa obsojajo vročino dezinformacij, medtem ko za nestabilnost, ki jo Rusija namerno ustvarja, krivijo mitski Zahod.

Nastopijo sankcije

Nov vidik prokremeljskega vmešavanja z dezinformacijami v Gruzijo je vključeval trditve, da naj bi bile možne sankcije EU proti gruzijskim uradnikom, o katerih so 16. decembra razpravljali na zasedanju Sveta za zunanje zadeve, obravnavane zgolj zato, ker je propadla domnevna operacija za menjavo režima v Gruziji, ki naj bi jo vodili tujci.

V kontekstu vse bolj načelnega stališča EU do Gruzije, kot je uvedba vizumskega režima za imetnike gruzijskih diplomatskih potnih listov, so prokremeljski mediji vse pogosteje prikazovali EU kot neprijazno in agresivno do Gruzije. Nekateri so šli še dlje in trdili, da so sankcije EU orodje za spodbujanje protestov ter zadnji poskus za zamenjavo režima.

Svoji tarči daj obraz

Visoka predstavnica EU in podpredsednica Kaja Kallas je bila posebej izpostavljena kot glavna tarča prokremeljskega dezinformacijskega besa. In to celo tako, da so se med razpravami EU o sankcijah omembe Kallasove v prokremeljskih medijih povečale za več kot 300 odstotkov. Seveda ni bilo vse povezano z Gruzijo, saj je EU hkrati sprejela 15. paket omejevalnih ukrepov proti Rusiji. Kallasova pa je na udaru Kremlja že od prvega dne. Najnovejše obtožbe o »dvojnih standardih«, »rusofobiji« in celo »fašizmu« le odražajo obupanost Kremlja, ki skuša prikriti svojo živčnost zaradi prave evropske voditeljice, ki takoj prepozna njegove laži in prevare.

Prav tako na radarju EUvsDisinfo ta teden

• Kremelj nenehno išče izgovore in ustvarja lažne vzporednice za upravičevanje ruskih imperialističnih ozemeljskih zasedb. Tukaj je nova taktika – trditev, da ima Rusija več pravic do Ukrajine, kot jih je imela Zahodna Nemčija do Vzhodne Nemčije. Ta očitna mešanica laži in manipulativnih primerjav je prišla kot zamudni odziv Kremlja na 35. obletnico padca Berlinskega zidu 9. novembra. Cilj je bil upravičiti nezakonito rusko aneksijo ukrajinskega polotoka Krim in lansiranje obsežne invazije na Ukrajino leta 2022. Povejmo jasno: primerjava ne obstaja. Vzhodna in Zahodna Nemčija sta bili dve polovici istega naroda, njuna združitev pa je bila splošno prepoznana kot obnova enotne države in izvedena v skladu z diplomatskimi dogovori med zavezniki in Sovjetsko zvezo.
• Nedavne predsedniške volitve v Romuniji so sprožile številne odmevne naslovnice in nemalo polemik. Seveda je Kremelj videl priložnost za projiciranje lastnih kršitev na druge ter lažno trdil, da se je EU vmešavala v romunske volitve. Ta trditev brez kakršnih koli trdnih ali celo posrednih dokazov je skušala prikazati, da je odločitev romunskega ustavnega sodišča o razveljavitvi rezultata prvega kroga volitev usmerjala EU. Odločitev so sprejele romunske oblasti po odkritju nepravilnosti v kampanji Calina Georgescuja, ki so kazale na kampanjo tujega vmešavanja, zlasti prek TikToka in nezakonitega financiranja.
• Kremelj že več mesecev stopnjuje svojo grozečo jedrsko retoriko, da bi utrdil lažne rdeče črte Rusije. Zadnji primer vključuje drzno laž, da ZDA prenašajo jedrsko orožje v Ukrajino. V resnici vprašanje jedrskega orožja za Ukrajino sploh ni na dnevnem redu ZDA. Rusija redno in glasno obtožuje Ukrajino domnevnih »jedrskih aktivnosti«, vendar strokovnjaki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (angleško International Atomic Energy Agency - IAEA), ki redno obiskujejo lokacije v Ukrajini, nikoli niso našli nobenih znakov prepovedanih aktivnosti. Ne pustite se zavesti!

Avtor: EUvsDisinfo | 19. december 2024

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.