Prvič celovito pristopamo k urejanju vodotokov in skrbi za vode

Izvajali smo naloge, povezane z intervencijo, izrednimi ukrepi in sanacijo posledic poplavnega dogodka 4. avgusta 2023. Izredni ukrepi so bili zaključeni do konca junija 2024, in sicer na kar 1.486 deloviščih v skupni dolžini 834 kilometrov vodotokov.

Lastnikom poškodovanih stanovanj smo prvič v zgodovini države omogočili predplačila za nujno obnovo – več kot 7.600 posameznikom je bilo doslej v osmih paketih izplačanih 35,4 milijona evrov predplačil. Dejanska višina, do katere bodo posamezniki upravičeni, bo predmet ugotovitvenega postopka za vsako stanovanje posebej; postopki za določitev končnih sredstev že potekajo.

Začeli smo tudi s postopki za dodelitev sredstev poslovnim subjektom za odpravo škode na poslovnih objektih.

Za nujno odpravo škode na občinski infrastrukturi smo predplačila nakazali tudi občinam, v skupni višini 218 milijonov evrov.  Pripravili smo tehnične usmeritve za dela v vodotokih z upoštevanjem na naravi temelječih rešitev (angleško nature based solutions – NBS). Pripravili smo programe sanacij tudi za tri naravne nesreče v letu 2023 in dve v letu 2024.

Soorganizirali smo več strokovnih posvetov: simpozij o na naravi temelječih rešitvah, Mišičeve vodne dneve in dogodek Voda povezuje ob dnevu voda.

Poleg vrste rednih aktivnostih v meddržavnih komisijah na področju urejanja voda smo prevzeli triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije pod okriljem Organizacije Združenih narodov in enoletno predsedovanje Mednarodni komisiji za varstvo reke Donave. Od konca preteklega leta predsedujemo tudi biroju Barcelonske konvencije, ki deluje pod okriljem Organizacije Združenih narodov.

V javno obravnavo je bil dan osnutek nove poplavne uredbe. Glede na veliko škodo, ki so jo povzročile poplave lanskega avgusta, se s predlogom nove uredbe zaostrujejo pogoji in omejitve za umeščanje objektov v prostor ter s tem zmanjšuje in preprečuje povečanje poplavne in z njo povezane erozijske ogroženosti prebivalcev, gospodarskih dejavnosti, kulturne dediščine in okolja. 

Ožje vodstvo ministrstva pa se je spomladi in jeseni skupaj z Direkcijo za vode in predstavniki koncesionarjev odpravilo tudi na terenske obiske po vsej Sloveniji ter skupaj s predstavniki občin preverilo opravljeno delo na vodotokih ter načrte za prihodnji dve leti.

Občinam pomagamo pri sprejemanju prostorskih aktov in digitaliziramo postopek pridobitve gradbenega dovoljenja

V letošnjem letu smo začeli s postopnim uvajanjem sistema eGraditev, ki bo v celoti digitaliziral postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Na 15 od skupaj 58 upravnih enot odslej vlogo za gradbeno dovoljenje že lahko oddate elektronsko, pri čemer bo digitalno izveden tudi celoten postopek in izdana odločitev. Sistem bo v celoti zaživel v začetku leta 2026.

Sofinancirali smo občine za izvajanje tehnične posodobitve občinskih prostorskih načrtov v okviru mehanizma Načrt za okrevanje in odpornost. Prijavilo se je 177 občin.

Ministrstvo je in bo še naprej občinam pomagalo pri sprejemanju občinskih prostorskih aktov za nadomestitvene gradnje na podlagi zakona o obnovi (za objekte, ki se morajo zaradi posledic poplav seliti), prav tako pa se je ministrstvo intenzivno vključilo v reševanje situacije glede sprejema občinskih prostorskih načrtov, saj kar 22 slovenskih občin teh še vedno ni sprejelo. S spremembo Zakona o urejanju prostora se jim je podaljšal rok za sprejem, sicer v teh občinah ne bi bilo več možno izdajati gradbenih dovoljenj.

Izdali smo 66 odločb v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, 23 odločb v postopku izdaje integralnih gradbenih dovoljenj, 57 odločb v postopku izdaje uporabnih dovoljenj in 9 odločb o odškodninah zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč.

Na pobudo drugih ministrstev vodimo postopke sprejemanja državnih prostorskih načrtov (DPN) – na primer s strani Ministrstva za infrastrukturo za gradnjo železnice in državnih cestnih odsekov ali pa Ministrstva za okolje, podnebje in energijo glede pobud za postavitev vetrnih elektrarn. S področja aktualnosti dela našega ministrstva je najpomembnejši sprejem DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti za Spodnjo Savinjsko dolino, za katerega je vlada uredbo že potrdila. V pripravi pa sta še dva DPN – za Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino.

Pripravili smo novelo Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki jo je Državni zbor sprejel septembra, z njo pa je uresničena odločba Ustavnega sodišča. Spremenili smo tudi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah in odpravili neživljenjska določila glede omejitve vgradnje bojlerjev.

Zaključujemo s predsedovanjem Alpski konvenciji, ki ga je slovensko predsedstvo vodilo pod sloganom Kakovostno življenje v Alpah za vse. Zaključni dogodek, s predajo predsedovanja Italiji, bo 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju.

Krepitev aktivnega ohranjanja narave za dobrobit prebivalcev in prihodnjih generacij

Ustanovili smo Regijski park Pohorje. Območje zavarovanja predstavlja ovršni del Pohorja v velikosti 52 kvadratnih kilometrov površine, za katerega je značilna izredna naravna ohranjenost, krajinska pestrost ter pogosti in izjemni naravni pojavi. Območje je z naravovarstvenega vidika izjemno pomembno. 

Najpomembnejši cilji zavarovanja območja Pohorja so:

• ohranitev naravnih vrednot,
• ohranitev posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000),
• ohranitev biotske raznovrstnosti,
• ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih ter zavarovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov in
• ohranitev krajinske pestrosti in značilnosti krajine.

Z izvajanjem projekta IP LIFE Natura in aktivnostmi na zavarovanih območjih narave smo izboljšali doseganje ciljev Natura 2000.

Podeljena je bila prva državna nagrada Rada Smerduja za področje ohranjanja narave. Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave je najvišjo državno nagrado na področju ohranjanja narave podelil Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Društvo je nagrado prejelo za izjemen prispevek k varstvu narave.

Razglasili smo Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe. To združuje dve obstoječi biosferni območji – Biosferno območje Julijske Alpe na slovenski strani in italijansko Biosferno območje Julijske Alpe.

Vlada je sprejela Strategijo ohranjanja in trajnostnega upravljanja evrazijskega risa (Lynx lynx) v Sloveniji in Akcijski načrt ohranjanja in trajnostnega upravljanja evrazijskega risa (Lynx lynx) v Sloveniji za obdobje 2024–2033. S tem so opredeljeni pravni, organizacijski, vsebinski in finančni okviri ukrepov za vzpostavitev in dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja populacije risa v Sloveniji.

Ažurno smo izplačevali nadomestila za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst in financirali ukrepe za preprečitev škod.

V pristojnost MNVP sodi tudi področje rudarstva in izkoriščanja mineralnih surovin. Pripravili in posredovali v javno obravnavo pa smo tudi predlog Zakona o postopnem zapiranju premogovnika Velenje. Predlog zakona je del paketa celovitega prestrukturiranja Savinjsko-šaleške regije, ki ga vodi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Z evropskimi sredstvi za urejeno kanalizacijo, vodovode in vodotoke v občinah ter oživitev degradiranih območij

Ministrstvo za naravne vire in prostor v vlogi sofinancerja občinam zagotavlja sredstva, ki so na voljo tako v okviru evropske kohezijske politike kot iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Prispevali smo k uspešni realizaciji izvedbe Operativnega programa evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020. Sofinancirali smo 130 projektov s področja poplavne varnosti, biotske raznovrstnosti, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, oskrbe s pitno vodo, celostnih teritorialnih naložb v višini skoraj 700 milijonov evrov.

V letu 2024 smo izvedli sofinanciranje nakupa štirih letal za gašenje požarov iz zraka upravičenca Uprave za zaščito in reševanje. Nakup je že bistveno pripomogel k hitremu ukrepanju v primeru večjih požarov v naravnem okolju.

Nadaljujemo s sofinanciranjem ukrepov za izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na območjih Natura 2000 in na drugih prednostnih območjih varstva narave.

Na področju zmanjšanja poplavne ogroženosti že izvajamo protipoplavne ureditve na Meži in Mislinji, na območju Ptujske Drave, Dravinje in Polskave in Vipavi.

V letošnjem letu smo sofinancirali projekte javnih kanalizacij 28 občin v skupnem znesku 10.525.268,34 evra ter projekte javnih vodovodov 23 občin v skupnem znesku 5.640.191,72 evra.

Po izvedbi prvega povabila Združenja mestnih občin Slovenije za sofinanciranje projektov preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) smo na ministrstvu prejeli in pregledali 14 vlog s področja urbane prenove mestnih območij ter šest vlog s področja zelene infrastrukture v mestih.

V oktobru 2024 smo prejeli odločitev o podpori za sofinanciranje strateškega projekta EPK GO!2025 Revitalizacija Trga Evrope v vrednosti 1,5 milijona evrov. V decembru 2024 smo za projekt Kopališče Vevče, Mestna občina Ljubljana, prejeli odločitev o podpori, podpisali pogodbo o sofinanciranju ter realizirali celotno sofinanciranje v višini 6 milijonov evrov nepovratnih sredstev.