Pobudnice (banke in hranilnica) so vložile zahtevo za oceno ustavnosti členov, ki določajo davek na bilančno vsoto bank in hranilnic ter globe v primeru nepredložitve davčnega obračuna. Očitale so neskladje z načelom enakosti (14. člen ustave), neskladje s pravico do zasebne lastnine (33. člen ustave), neskladje s pravico do svobodne gospodarske pobude (74. člen ustave) ter neskladje z načelom zakonitosti (147. člen ustave).

Ustavno sodišče je zadevo obravnavalo prednostno in v obširni odločbi presodilo, da obravnavani členi niso v neskladju z ustavo. Zakonodajalec ima po mnenju ustavnega sodišča široko polje proste presoje pri določanju davčne ureditve in v to polje spada tudi izbira predmeta obdavčitve, ki zato ne more biti predmet presoje. Pri ustavni presoji zadevnih členov je ustavno sodišče upoštevalo tudi sodno prakso Sodišča Evropske unije, iz katere izhaja, da je treba na davčnem področju zakonodajalcu priznati široko diskrecijsko pravico, saj mora ob sprejetju določenega davčnega ukrepa sprejemati politične, gospodarske in socialne odločitve ter prednostno razvrščati različne interese in izvesti kompleksne presoje.