Predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine gre v javno obravnavo
Novi zakon bo omogočil boljšo dostopnost muzejev in kulturnih spomenikov, uvedel nove ukrepe za učinkovitejšo zaščito ogroženih stavb in predmetov ter ustvaril boljše pogoje za vključevanje dediščine in muzejev v turizem in razvojne projekte. Odgovarja na izzive sodobnega časa, kot so podnebne spremembe, digitalizacija in spremenjene družbene potrebe, ter postavlja jasne temelje za učinkovito, pregledno in trajnostno upravljanje dediščine.
Zakon iz leta 2008 je dolga leta dobro služil svojemu namenu, vendar danes ne omogoča več dovolj preglednih, predvidljivih in učinkovitih postopkov za varovanje dediščine. Pojavila se je potreba po zakonski ureditvi digitalizacije, ravnanja z digitalnimi gradivi in varstvom osebnih podatkov. Pomembna spodbuda za spremembo je bila zahteva po celovitejši ureditvi muzejske dejavnosti, ki bi omogočila muzejem, da se učinkovito odzovejo na sodobne potrebe in izzive ter obogatijo svojo ponudbo.
Nova, bolj pregledna struktura zakona omogoča lažje razumevanje vsebin in bolj sistematično izvajanje ukrepov. Predlog prinaša posodobitev sistema za varovanje kulturnih spomenikov in nepremične dediščine ter jasneje opredeljuje odgovornosti in naloge vseh deležnikov v sistemu varovanja dediščine. Zakon prinaša bolj sistematično načrtovanje v prostorskih aktih. Poudarjeno je tudi sodelovanje lastnikov, občin in strokovnih institucij pri načrtovanju posegov v dediščino.
Predlog novega zakona upošteva digitalizacijo in celovito ureja Register dediščine. Nova ureditev prinaša sodoben, javno dostopen in centraliziran register kulturne dediščine, ki bo zagotavljal preglednost in dostopnost podatkov o nepremični, premični in nesnovni dediščini. Digitalizirane vsebine bodo postale bolj dostopne za vse državljanke in državljane ter uporabne za strokovno javnost.
Eno od pomembnejših poglavij predloga novega Zakona o varovanju kulturne dediščine je namenjeno posodobitvi javne službe muzejev in premične dediščine. Zakon uvaja celovito ureditev področja muzejske dejavnosti z jasnimi vlogami in nalogami državnih, občinskih in zasebnih muzejev ter oblikovanjem trajne in stabilne nacionalne muzejske mreže. Ta bo omogočala boljše povezovanje muzejev med seboj, dostopnost kakovostnih programov za javnost in vključevanje digitaliziranih zbirk v ponudbo. Vzpostavljeni bodo jasni standardi za upravljanje in varstvo muzejskih zbirk, vključno z ukrepi za ohranitev predmetov nacionalnega pomena ter za sistematično hrambo in predstavitev arheoloških najdb.
Z novim zakonom na Ministrstvu za kulturo želimo zagotoviti tudi učinkovitejši odziv na podnebne spremembe ter druge grožnje ter vzpostaviti bolj trajnostno upravljanje dediščine. Zakon uvaja ukrepe za boljšo zaščito dediščine pred naravnimi nesrečami in drugimi izrednimi razmerami. Pri načrtovanju obnove, vzdrževanja in posegov v dediščino bodo v ospredju trajnostni pristopi.
Zakon poudarja pomen vključevanja skupnosti pri varovanju dediščine. S tem omogoča večjo javno dostopnost dediščine, sodelovanje lokalnih prebivalcev in organizacij pri njenem upravljanju ter ozaveščanje o pomenu kulturne dediščine. Spodbuja deljenje dobrih izkušenj, pristopov in primerov pri varovanju nesnovne dediščine ter sodelovanje posameznikov in skupin za njeno obogatitev v skladu z mednarodnimi smernicami.
S temi spremembami bo novi zakon zagotavljal sodobnejši, bolj dostopen in trajnostno naravnan okvir za varovanje kulturne dediščine v Sloveniji, obenem pa okrepil vlogo dediščine kot vira identitete, znanja in trajnostnega razvoja.
Ministrstvo za kulturo vabi strokovno in širšo javnost, da se aktivno vključi v javno razpravo in s svojimi predlogi pripomore k oblikovanju končnega besedila zakona, ki bo dediščino ohranjal in razvijal v dobro sedanjih in prihodnjih generacij.