Obsežno pojasnilo o tem sta višja državna odvetnika Državnega odvetništva Gregor Godeša in Jurij Groznik podala na izjavi za javnost po seji vlade 28. novembra 2024.

Kot je uvodoma povedal višji državni odvetnik Gregor Godeša, je za razumevanje izida postopka treba upoštevati dejstvo, da je tožnik gospod Boštjan Lindav podal več zahtev zoper več odločb oziroma sklepov vlade in uradniškega sveta.

Gre za:

• odločbo vlade, s katero je mag. Jušića imenovala v naziv prve stopnje glavni policijski svetnik,
  sklep vlade, s katerim je ugotovila, da je izdala odločbo o imenovanju mag. Jušića za mandatno dobo petih let,
• odločbo vlade, s katero je mag. Jušića imenovala na položaj generalnega direktorja policije za mandatno dobo petih let in
• sklep uradniškega sveta posebne natečajne komisije s 4. septembra 2023.

Sodišče je tožbo zoper navedene odločitve vlade zavrglo oziroma zavrnilo. Ugotovilo je, da za izpodbijanje teh odločitev tožnik nima pravnega interesa, saj se omenjeni odločitvi ne nanašata na njegovo pravico ali pravno korist in ne posegata v njegov pravni položaj.

Kar zadeva odločbo o imenovanju mag. Jušića na položaj generalnega direktorja policije, je sodišče svojo odločitev oprlo na obstoječo sodno prakso, ki se je že opredelila glede vprašanja imenovanja visokih državnih uradnikov oziroma funkcionarjev. Sodišče je posebej izpostavilo politično diskrecijo, ki jo ima minister oziroma vlada pri izbiri posameznega kandidata. Odločitev o imenovanju na položaj generalnega direktorja policije predstavlja akt politične diskrecije, zoper katerega upravni spor ni možen. Tožnik ob tem tudi ni izkazal, da bi z odločitvijo vlade prišlo do posega v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, v konkretnem primeru zlasti njegove pravice do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji. Sodišče je torej presodilo, da so bile v konkretnem primeru odločitve vlade zakonite.

Upravno sodišče je tako samo glede sklepa uradniškega sveta posebne natečajne komisije presodilo, da ta ni zakonit iz razloga procesne narave, saj naj ne bi vseboval ustrezne obrazložitve. Pri tem je treba poudariti, da upravno sodišče sklepa uradniškega sveta ni odpravilo. Prav tako ni presojalo, ali je mag. Jušić izpolnjeval pogoje za imenovanje na položaj. V konkretni zadevi gre izključno za odločitev glede vprašanja standarda obrazloženosti odločitve uradniškega sveta. Državno odvetništvo meni, da gre za precedenčno odločitev, tudi glede vprašanja, ali ta odločba lahko predstavlja upravni akt, ki je predmet presoje o upravnem sporu.

Velja še izpostaviti, da je sodišče med drugim tudi presodilo, da z odločitvami vlade v nobenem primeru ni bilo poseženo v pravni položaj gospoda Lindava in da tudi morebitna drugačna odločitev uradniškega sveta še ne bi pomenila, da bi bil gospod Lindav dejansko imenovan na mesto generalnega direktorja policije. Upravno sodišče je v konkretnem upravnem sporu torej potrdilo zakonitost odločb in sklepov vlade in poudarilo, da gre v primeru imenovanja generalnega direktorja policije za politično diskrecijo.

Višji državni odvetnik Jurij Groznik se je s kolegom Godešo strinjal in ponovil, da se je Upravno sodišče jasno opredelilo glede posega v pravni položaj gospoda Lindava in podalo negativno stališče. To tudi pomeni, da so vladne odločitve vzdržale in ostale v veljavi. Glede odločitve posebne natečajne komisije pa je prišlo zgolj do pomanjkljive obrazložitve. Sodišče je torej ugotovilo, da ni prišlo do posega v pravni položaj gospoda Lindava, sklepa posebne natečajne komisije ni odpravilo, ampak je zgolj ugotovilo nezakonitost.