To je tudi geslo vseh aktivnosti, ki jih bosta Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenska vesoljska pisarna izvedla ob tem pomembnem dosežku. Pri tem želimo spomniti na prelomno delo slovenskega inženirja, pionirja astronavtike in prvega vesoljskega arhitekta Hermana Potočnika Noordunga, ki je s svojimi idejami in skicami navdihnil prihodnja odkrivanja vesolja in razvoj vesoljskih tehnologij, Slovenija pa ga danes ponosno predstavlja kot začetnika slovenskih vesoljskih tehnologij.

Aktivnosti ob vstopu Slovenije v polnopravno članstvo Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo

Slovenija bo vstop v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije uradno obeležila 10. januarja 2025, ko bo v Centru Noordung v Vitanju potekala osrednja slovesnost z neposrednim prenosom na TV Slovenija. Osrednja govornika na slovesnosti, ki jo bo zasnoval in režiral Nejc Gazvoda, bosta predsednik vlade dr. Robert Golob in generalni direktor ESA Josef Aschbacher. Istega dne bo v Rimskih Toplicah potekal vrh med Slovenijo in ESA, osredotočen na nove priložnosti, ki jih članstvo prinaša slovenskemu vesoljskemu sektorju.

Prihodnji četrtek, 26. decembra, bo ob 21.45 na prvem programu Televizije Slovenija predvajana prva epizoda izmed osmih krajših igrano-izobraževalnih serij Veliki slovenski pok, ki predstavlja pomen sodelovanja v vesoljski agenciji in slovenski doprinos na številnih področjih raziskav in ki je nastala v produkciji Radiotelevizije Slovenija s podporo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer bosta Evropski vesoljski agenciji kot uradno darilo Republike Slovenije predala maketo Noordungove vesoljske postaje, izdelane na podlagi njegovih idej, skic in zasnove. Maketo, namenjeno osrednji avli sedeža Evropske vesoljske agencije v Parizu, je izdelal Matic Holobar.

Hkrati bo ob vstopu Slovenije v polnopravno članstvo Center Noordung v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport in Zavodom KSEVT izdal posebno jubilejno izdajo Noordungove knjige „Problem vožnje po vesolju - Raketni motor“, namenjeno protokolarnim darilom mednarodnim gostom. Posebna izdaja bo na voljo tudi kupcem v Centru Noordung v Vitanju.

Sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA)

Slovenija sicer sodeluje z ESA od leta 2009, pridruženi status pa je nadgradila leta 2020. Junija 2024 je Slovenija podpisala sporazum za polnopravno članstvo, ki bo začelo veljati 1. januarja 2025. Do danes je bilo podpisanih več kot 60 pogodb z ESA, kar je omogočilo visokotehnološke projekte slovenskih podjetij in institucij.

Prošnjo za vstop v polnopravno članstvo je Slovenija uradno predala na vesoljskem vrhu v Sevilji novembra lani. Temu so sledila intenzivna pogajanja, ki so se uradno zaključila s podpisom pogodbe o pristopu Slovenije v polnopravno članstvo Slovenije v ESA, ki so jo 18. junija letos v Parizu podpisali predsednik vlade dr. Robert Golob, generalni direktor ESA Josef Aschbacher in predsednik sveta ESA Renato Krpoun.

Letos jeseni je Državni zbor s sprejemom zakona ratificiral tri mednarodne pogodbe, potrebne za vstop Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), in sicer:

• Zakon o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije (ESA),
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in ESA v zvezi s pristopom Republike Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi ESE in povezanimi pogoji ter
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med državami pogodbenicami Konvencije o ustanovitvi ESE in ESO o varovanju in izmenjavi tajnih podatkov.

Vsi navedeni zakoni so bili v Državnem zboru soglasno sprejeti.

Prednosti polnopravnega članstva v ESA

• Dostop do novih programov, ki krepijo raziskave, razvoj in komercializacijo tehnologij.
• Krepitev mednarodnega sodelovanja in prepoznavnosti Slovenije v vesoljskem sektorju.
• Možnost večjega geografskega povračila sredstev v obliki projektov za slovenska podjetja.
• Prispevek k trajnostnemu razvoju in digitalizaciji ter ustvarjanje novih delovnih mest.

Gospodarski in družbeni učinki

Vsak evro, vložen v vesoljski sektor, prinese 4–5 evrov gospodarskega učinka in pomaga ustvarjati delovna mesta. Vesoljske tehnologije so ključne za kritično infrastrukturo, okoljske analize, obrambo ter reševanje ob naravnih nesrečah. Strategija podpira tudi razvoj novih rešitev za javni sektor, kot so kmetijstvo, varnost in telekomunikacije. 

Polnopravno članstvo Slovenije v ESA odpira vrata novim priložnostim za razvoj vesoljskih tehnologij, ki bodo koristile ne le gospodarstvu, temveč tudi vsakdanjemu življenju državljanov in okolju.

Slovenija postaja vse pomembnejša igralka v vesoljskem sektorju

Slovenija je po vstopu v Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) leta 2016 dosegla izjemne uspehe v vesoljskem sektorju. Danes ta sektor združuje več kot 40 podjetij in institucij, ki delujejo na področjih, kot so opazovanje Zemlje, razvoj inovativnih materialov in umetne inteligence. Med ključnimi dosežki so trije uspešno izstreljeni sateliti (Nemo-HD, Trisat in Trisat R), razvoj satelitskih tehnologij za varnost in komunikacijo ter sodelovanje z globalnimi igralci, kot je NASA.

Podjetja, kot je Sinergise, s platformo Sentinel Hub omogočajo napredno obdelavo satelitskih podatkov, kar ima širok spekter uporabnosti – od kmetijstva do obrambe. Slovenija tudi aktivno razvija tehnologije za zdravje ljudi, robotiko in rešitve za avtonomna vozila, ob tem pa v Nordijskem centru Planica izvaja pionirske raziskave o vplivu breztežnosti na človeka.

Slovenija je s sporazumi z različnimi državami in vstopom v projekt Artemis okrepila svojo vlogo v globalni vesoljski industriji. Sektor ponuja tudi številne koristi za vsakdanje življenje – od spremljanja podnebnih sprememb do razvoja naprednih materialov in optimizacije komunikacij. Do leta 2035 bo vesoljsko gospodarstvo globalno doseglo vrednost 1,8 bilijona dolarjev, Slovenija pa namerava ohraniti svojo inovativno in strateško vlogo v tej hitro rastoči panogi.

Slovenski vesoljski sektor: Priložnosti in izzivi

Naša država postaja vse bolj prepoznavna v globalnem vesoljskem ekosistemu, s številnimi raziskovalnimi projekti, ki izboljšujejo zdravje ljudi (npr. digitalni dvojček očesa, neinvazivno merjenje tromboze). Takšna znanja, razvita za astronavte, se vse bolj uporabljajo v medicini in drugih industrijah.

Vesoljski sektor se hitro razvija, saj naj bi do leta 2035 vesoljsko gospodarstvo doseglo vrednost 1,8 bilijona dolarjev. Slovenija se vse bolj vključuje v mednarodne vesoljske projekte, s ciljem prispevati h globalnim izzivom, kot so podnebne spremembe in gospodarske razlike. Mednarodno sodelovanje, kot je podpis Sporazuma Artemis z NASA, omogoča Slovencem dostop do najnovejših vesoljskih tehnologij.

Vpliv vesolja na globalno gospodarstvo

Vesolje postaja ključni motor gospodarske rasti, saj naj bi vesoljski sektor do leta 2030 dosegel vrednost 642 milijard dolarjev. Satelitske tehnologije, kot so navigacija, opazovanje Zemlje in komunikacije, bodo igrale ključno vlogo v tej rasti. Razvoj vesoljskih tehnologij prinaša koristi tudi v vsakdanjem življenju, saj se te tehnologije uporabljajo na področjih, kot so zdravstvo, transport, energetika in varnost.

Konkretni primeri uporabe vesoljskih tehnologij

Satelitski podatki izboljšujejo kmetijstvo, napovedovanje vremena, varnost in infrastrukturo. Razvoj novih materialov za vesolje, kot tudi napredek v umetni inteligenci in robotiki, prinaša inovacije v številnih industrijah. Zdravje astronavtov in tehnologije za preprečevanje zdravstvenih težav v breztežnosti imajo potencial za zdravljenje številnih bolezni tudi na Zemlji.

Digitalni dvojček Slovenije

Prepoznali smo kritično potrebo po učinkovitem spremljanju in upravljanju vodnih virov. Zaradi naše geografske raznolikosti, ki vključuje ravnine, reke in gore na meji med Sredozemskim morjem in Srednjo Evropo, smo še posebej dovzetni za vplive podnebnih sprememb, vključno s hudourniškimi poplavami, sušami in drugimi nesrečami, povezanimi z vodo. Za reševanje teh izzivov smo sprejeli napredne tehnologije opazovanja Zemlje, ki omogočajo spremljanje naših vodnih teles, analizo vremenskih vzorcev in trajnostno upravljanje naših naravnih virov.

Naša zaveza sega od razvoja digitalnih dvojčkov in integriranih sistemov za upravljanje z vodo, ki omogočajo napovedovanje in ublažitev učinkov naravnih nesreč, zagotavljanje stabilnosti vodnih zbiralnikov ter zaščito biotske raznovrstnosti, ki je odvisna od naših vodnih ekosistemov.

V tem okviru smo že ustanovili skupino, ki bo razvila različne aplikacije za Digitalni dvojček Slovenije. Tu tesno sodelujemo s strokovnjaki ESE.

Z deljenjem teh inovacij in najboljših praks slovenskih podjetij z mednarodno skupnostjo želimo prispevati k globalnim prizadevanjem za dosego ciljev trajnostnega razvoja (SDG), povezanih z vodo.

V mednarodni vesoljski skupnosti

Slovenija se vključuje v globalno vesoljsko sodelovanje skozi različne projekte, kot je ESERO, ki spodbuja izobraževanje na področju vesolja, ter skozi članstvo v Odboru Združenih narodov za miroljubno uporabo vesolja. Ta pristop omogoča vključitev slovenskih podjetij v razvoj novih vesoljskih tehnologij, ki bodo imeli širok družbeni in gospodarski učinek.

Vesoljski sektor ponuja številne poslovne priložnosti, krepi gospodarsko rast in ustvarja nova delovna mesta. Z vlaganjem v vesoljske tehnologije Slovenija ne prispeva le h globalnim izzivom, temveč tudi k napredku na številnih drugih področjih.

Slovenska vesoljska pisarna, ki jo vodi Tanja Permozer in od prihoda ministra Hana deluje pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, se veseli nadaljnjih konstruktivnih sodelovanj z dobro vzpostavljenim ekosistemom (industrija in znanstveno-raziskovalne institucije).

Vse aktivnosti ob vstopu v polnopravno članstvo ESA pa so zbrane na spletni strani ESA.