Vsi so pohvalili odlično delo slovenske diplomacije v sicer turbulentnem, nepredvidljivem svetu. Simbolno na prvi dan posveta je vlada sprejela novo Strategijo zunanje politike Republike Slovenije, ključni krovni strateški dokument, z jasnimi dolgoročnimi usmeritvami in pogumno vizijo v geopolitično zahtevnih časih.

»Lahko smo ponosni na naše delo v preteklem letu, pri tem so posebej pomembni naši osebni stiki s sogovorniki v tujini in sposobnost poslušanja ter vodenja dialoga,« je ob koncu posveta poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Kot je povedala, bo Slovenija še naprej dosledno zagovarjala in zahtevala spoštovanje mednarodnega prava ter se vztrajno in še tesneje povezovala s podobno mislečimi partnerji, in se posvečala tudi tistim, ki jim doslej nismo namenjali veliko pozornosti, kot so zalivske, afriške in azijske države. »Slovenija v svet, v katerem morala ni zakon in ga vodi človeški pohlep, ne pristaja. Samo v čim širšem zavezništvu lahko vnovčimo politični kapital, ki bo – tako verjamem – pripeljal k spremembam politične naravnanosti pa tudi vseh zastarelih pravil, ki krnijo moč in ugled Varnostnega sveta in posledično OZN,« je izpostavila. Pri pregledu pomembnih dosežkov slovenske diplomacije v letu 2024 na številnih področjih, zlasti uspešno delovanje v vlogi nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, je po besedah zunanje ministrice očitno, da je slovenska diplomacija s prizadevnostjo in vztrajnostjo pustila jasno sled in da Slovenija na mednarodnem prizorišču pridobiva vse večjo mednarodno prepoznavnost in veljavo.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je ob pohvalah za odlično delo slovenske diplomacije v svojem nagovoru prvi dan posveta strnil izzive slovenske zunanje politike v prihajajočem letu, med katerimi je prioritetno postavil zamenjavo ameriške administracije, ki bo pomembno vplivala na geopolitične razmere v svetu, potencialno tudi na vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Premier je omenil izzive na področju globalnih ekonomskih odnosov in konkurenčnosti, s katerimi se sooča Evropska unija. Poudaril je, da mora Slovenija najti načine, kako prispevati k stabilnosti in miru tako v širši regiji kot tudi na globalni ravni.

»Ko se odzivamo na različne mednarodne dogodke, krize ali konflikte, moramo biti vztrajni in dosledni pri zagovarjanju najpomembnejših civilizacijskih vrednot, človekovih pravic, človeškega dostojanstva, demokracije, svobode, solidarnosti in humanitarnosti,« je v svojem nagovoru slovenskim diplomatom drugi dan posveta poudarila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Kot najpomembnejšo vrednoto je izpostavila mir, zato je vodenje aktivne mirovne politike po njenem mnenju prioritetna dolžnost slovenske zunanje politike, da Slovenijo ohrani kot oazo miru v današnjem svetu, polnem konfliktov. Pri tovrstnih prizadevanjih, kjer je pomembno tudi opolnomočenje žensk v svetu, dragoceno vlogo po njenih besedah igra parlamentarna diplomacija, tudi sama je v preteklem letu imela številne mednarodne stike in uspešna srečanja v drugih državah.   

Zadnji dan posveta je slovenske veleposlanice in veleposlanike s pomembnim sporočilom nagovorila predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar: »Pravica in dolžnost ne biti tiho pomeni glasno in odločno zagovorništvo na vseh forumih, na vseh bilateralnih in multilateralnih srečanjih.« Pri tem je navedla, da: »naj to zagovorništvo vključuje prepričanje v moč človeškega dostojanstva, varovanja našega podnebja in okolja, nujnosti dialoga, pogajanj kot podlage za mirno reševanje sporov, večje zastopanosti žensk v mednarodnih institucijah, upoštevanja pravičnosti na vseh področjih – od razvoja do obravnave podnebne krize in spoštovanja mednarodnega prava, tudi mednarodnega kazenskega prava, in odločitev različnih sodišč in tribunalov.« Kot je poudarila, je največje zagotovilo varnosti v svetu ohranjanje multilateralizma in spoštovanje vladavine prava, mir in varnost, utemeljena na sodelovanju, solidarnosti, trajnostnem razvoju in zaščiti človekovega dostojanstva, pa sta vizija in pot do napredka Slovenije. Po njenih besedah je slovenska diplomacija majhna, zato je še toliko pomembneje, da Slovenija sistematično gradi profesionalno diplomacijo, utemeljeno na meritokraciji, ki je ne ovirajo delitve ali partikularni interesi, hkrati pa je potrebno slovenskim diplomatkam in diplomatom omogočiti tudi ustrezne delovne pogoje za njihovo kvalitetno delo.   

V okviru posveta slovenske diplomacije so bile organizirali različni vsebinsko fokusirani paneli o aktualnih problematikah, tako o reformah in širitvi EU, vlogi Slovenije in EU v globalnem svetu in delovanju Slovenije v Varnostnem svetu OZN in drugih multilateralnih okvirjih. V pogovoru o konkurenčnosti, gospodarski rasti in inovacijah in znanosti z ministri, pristojnimi za gospodarstvo Matjažem Hanom, za okolje, podnebje in energetiko Bojanom Kumrom ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorjem Papičem so bile izpostavljene mednarodne priložnosti in aktualni izzivi, kjer diplomacija v sodelovanju s pristojnimi resorji pomembno prispeva k uspešnim slovenskim projektom in promocije Slovenije v tujini. Veleposlanice in veleposlaniki so se o aktualnih trendih v mednarodnem varnostnem okolju in varnostnih tveganjih, vključno s kibernetskimi grožnjami in hibridnimi napadi, pogovarjali z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem, državnim sekretarjem na Ministrstvu za obrambo dr. Damirjem Črnčecem in direktorjem Urada vlade z informacijsko varnost dr. Urošem Svetetom. Pogovor z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko in ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Matejem Arčonom zadnji dan posveta je bil namenjen projektu Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025.

Ob robu diplomatskega posveta sta ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon ter minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič podpisala dogovor, s katerim bodo diplomatska predstavništva in konzulati v tujini sodelovali pri promociji dosežkov slovenske znanosti in inovacij ter raziskovalne odličnosti. Dogovor omogoča sofinanciranje aktivnosti, ki bodo pripomogle k večji prepoznavnosti Slovenije kot inovativne in znanstveno napredne države v mednarodnem prostoru.