Vlada potrdila predlog izhodišč za obdavčitev premoženja in razbremenitev dela

Vlada je danes potrdila predlog izhodišč za obdavčitev premoženja oziroma uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine, s katerim želimo podpreti stanovanjsko politiko, razbremeniti delo in izboljšati konkurenčnost gospodarstva. Ob tem poudarjamo, da bi bilo prvo stanovanje, ki ga lastnik uporablja za svoje prebivanje, v celoti izvzeto iz nove obdavčitve.

V Sloveniji že dalj časa opažamo vrsto izzivov na stanovanjskem trgu, na eni strani sivi najemni trg, pomanjkanje pregleda nad najemnimi razmerji in pomanjkanje stanovanj za reševanje stanovanjskega problema, na drugi strani pa kopičenje stanovanj kot investicij, prazna stanovanja in stanovanja, ki se uporabljajo za kratkotrajno najemanje namesto daljših najemnih razmerij.

Da bi to stanje izboljšali, predlagamo uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine, s katerim želimo lastnike spodbuditi k premisleku o smotrnem lastništvu in uporabi nepremičnin, k oddajanju nepremičnin v najem na podlagi najemnih pogodb in k prijavljanju prejetih dohodkov iz najemnin v dejanski višini davčnemu organu.

Zasnova davka na stanovanjske nepremičnine predvideva davčno obremenitev stanovanjskih nepremičnin na območju Slovenije – to so stanovanja, hiše in stavbna zemljišča. Obdavčene bi bile tako fizične kot tudi pravne osebe, ki imajo v lasti stanovanjske nepremičnine, tudi nerezidenti, ki imajo v lasti nepremičnine v Sloveniji.

Prva nepremičnina, v kateri njen lastnik tudi dejansko živi, bi bila povsem oproščena davka, druge nepremičnine pa bi bile deležne občutne davčne ugodnosti, če jih lastniki oddajajo v najem na podlagi najemnih pogodb.

Predlagana je obdavčitev z 1,45-odstotno davčno stopnjo, pri čemer bi davčno osnovo predstavljala posplošena tržna vrednost nepremičnine, ki jo izkazuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Prihodki od davka bi pripadali državnemu proračunu.

Kot omenjeno, ob tem predlagamo davčno ugodnost za oddajanje v najem za fizične osebe; ta bi ugotovljeno davčno obveznost znižala za 25 odstotkov zneska napovedanih najemnin. Taka višina davčne ugodnosti za oddajanje v najem spodbuja pravilno prijavljanje in plačevanje dohodnine od oddajanja premoženja v najem, saj znesek te davčne ugodnosti celo presega znesek plačane dohodnine od oddajanja v najem.

Skupna ocena davka na stanovanjske nepremičnine bi lahko ob trenutno znanih podatkih in ob predvidenih ugodnostih znašala dobrih 600 milijonov evrov.

Davek na stanovanjske nepremičnine ne bi posegel v nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki trenutno predstavlja nepremičninski davek in kot tak pripada občinam za izvajanje njihove investicijske dejavnosti. Predlagamo pa ukinitev trenutnega davka od premoženja, ki je sorodna vrsta davka. 

Sredstva, zbrana z davkom na stanovanjske nepremičnine, bi namenili za razbremenitev dela, zlasti srednjega razreda, kjer je največji primanjkljaj delovne sile. S tem bi izboljšali konkurenčnost gospodarstva, spodbudili zaposlovanje in ustrezno naslovili javnofinančno vzdržnost.

V tej luči predlagamo uvedbo posebne osebne olajšave za dohodke iz delovnega razmerja (tako imenovano in-work olajšavo v obliki znižanja davčne osnove v višini 2000 evrov letno) ter spremembo dohodninske lestvice in stopenj za razbremenitev srednjega in višjega razreda.

S temi ukrepi želimo narediti bistven preskok pri spremembi strukture davkov in prispevkov za socialno varnost ter s tem pozitivno vplivati na konkurenčnost Slovenije. Ker ekonomska struktura davkov in prispevkov za socialno varnost zaradi nadpovprečne obremenitve dela in podpovprečne obremenitve premoženja v Sloveniji ni najbolj ugodna, je pomembno, da z uravnoteženim pristopom na različnih področjih vplivamo tudi na ta vidik.

Izhodišča bomo dali v daljšo javno razpravo in v tem času opravili tudi poglobljena usklajevanja tako znotraj koalicije kot tudi z resorji, ki so zadolženi za posamezne reforme.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada sprejela spremembe Zakona o socialnem varstvu

Vlada je sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu. Spremembe in dopolnitve se predlagajo z namenom realizacije sprejetega Dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v zdravstvu, socialnem varstvu in obvezni socialni varnosti v okviru pogajanj oziroma usklajevanj Vlade z reprezentativnimi sindikati. Prav tako se ureja nujna sistemska ureditev pravnih praznin, ki bodo imele pozitivni učinek tako na kadrovsko problematiko kakor tudi na ureditev pomanjkljivosti veljavne ureditve področja socialnega varstva.

Predmet dogovora v okviru navedenih pogajanj je bila med drugim sistemska ureditev interventne službe na centrih za socialno delo, ki zunaj poslovnega časa v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije (ob ogroženosti otroka, zaznanem nasilju v družini, kadar oseba pod skrbništvom ali oseba s težavami v duševnem zdravju ali invalidna oseba ostane brez varstva in oskrbe, ali kadar gre za starejšo osebo, ki se znajde v stiski) opravljajo naloge interventne službe. Zaradi uskladitve z delovnopravno zakonodajo se predlaga uvedba nove določbe (49.b člen ZSV), s katero se ureja ustrezen počitek strokovnih delavcev, hkrati pa nemoteno delovanje in lažjo organizacijo interventne službe.

Kot rezultat dogovora v okviru pogajanj se predlaga tudi dopolnitev Zakona o socialnem varstvu (nov 69.a člen in 70.a člen), ki bo omogočila zaposlitev kandidatov, ki še niso opravili strokovnega izpita za strokovne delavce oziroma strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, izpolnjujejo pa ostale pogoje iz 69. oz. 70. člena Zakona o socialnem varstvu, pod pogojem, da v enem letu od zaposlitve izpolnijo manjkajoči pogoj, tj. da opravijo strokovni izpit.

Predlaga se dopolnitev Zakona o socialnem varstvu z uvedbo novega naziva v okviru napredovanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive z namenom vzpostavitve primerljivosti kariernega razvoja strokovnega kadra na področju socialnega varstva s kariernim razvojem v drugih plačnih skupinah.

Poleg navedenega se predlagajo še nekatere nujne sistemske rešitve, ki so namenjene odpravi pomanjkljivosti veljavne ureditve področja socialnega varstva in so navedene v nadaljevanju.

Predlaga se nova določba (54.b člen), s katero se vzpostavlja pravna podlaga za zagotovitev krizne namestitve pri izvajalcih celodnevnega institucionalnega varstva za starejše osebe, za mlajše invalidne osebe, za otroke, mladostnike in odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, težavami v duševnem zdravju ali drugimi oviranostmi ali za odrasle osebe, ki nujno potrebujejo takojšnjo pomoč zaradi socialnih, psiholoških, zdravstvenih ali drugih kriznih razmer.

S spremembo Zakona o socialnem varstvu (novela ZSV-H) je bila na novo urejena organizacijska struktura centrov za socialno delo, s katero je bil za vodenje posamezne enote centra za socialno delo določen pomočnik direktorja centra za socialno delo, in oblikovano določilo, ki pomanjkljivo opredeljuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za pomočnika direktorja centra za socialno delo v primerjavi s pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat za direktorja centra za socialno delo. S predlogom določbe se ureja izenačitev izobrazbenega pogoja in potrebnih delovnih izkušenj za direktorja in pomočnika direktorja centra za socialno delo.

Predlaga se nova določba Zakona o socialnem varstvu (68.č člen), ki se nanaša na povezovanje različnih izvajalcev v javni mreži v skupnosti, in sicer za področje delovanja varstveno-delovnih centrov in zavodov za usposabljanje, ki izvajajo storitve za osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter drugimi oviranostmi ter bodo opravljali določene naloge kot javna pooblastila.

K reševanju kadrovske problematike na področju socialnega varstva bo pripomogla tudi predlagana zakonska ureditev poklicnih kvalifikacij na področju socialnega varstva (70.b člen). Ta se uveljavlja zaradi uskladitve področne zakonodaje z Zakonom o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev in bo pravna podlaga za vodenje in odločanje v postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij na področju socialnega varstva za regulirane poklice na področju socialnega varstva za državljane EU in državljane tretjih držav.

Zaradi zagotovitve ustreznega normiranja nagrad in priznanj na področju socialnega varstva, ki jih lahko podeli minister, se predlaga določitev vrste nagrad in števila nagrad za delo na področju socialnega varstva (sprememba 75. člena zakona).

Predlaga se nova določba, s katero se ureja supervizija za strokovne delavce in strokovne sodelavce na centrih za socialno delo.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Predlog Zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter ga predložila v obravnavo in sprejetje po nujnem zakonodajnem postopku Državnemu zboru Republike Slovenije.

Namen predloga zakona s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je podrobneje urediti področje izvajanja javnih služb s tega področja. Nov predlog zakona je potreben, ker sistemski Zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja določa zgolj splošne določbe glede načina in oblik izvajanja gospodarskih javnih služb.

Namen zakona je tako izvedba 70.a člena Ustave RS, ki zadeva pravico do pitne vode, kot tudi zagotoviti učinkovitejši nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je bilo do sedaj v veliki meri urejeno v podzakonskih aktih. Za učinkovitejši nadzor je v predlog zakona ministrstvo vključilo inšpekcijske ukrepe (ki so zakonska materija). Nadalje bo mogoča tudi presoja zakonitosti oziroma skladnosti občinskih odlokov z nacionalno zakonodajo (v obliki pričujočega predloga zakona) s strani Ustavnega sodišča RS.

Država varuje vodne vire (zajetja) z Zakonom o vodah, ki ureja varovanje vodovarstvenih območij, in s predpisi ureja oskrbo s pitno vodo za vse prebivalce  pod enakimi pogoji. Distribucija pitne vode do končnih uporabnikov, vključno z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda pa je v pristojnosti občin.

S predlaganim zakonom oskrbe prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ne bo več mogoče izvajati na podlagi podeljene profitne koncesije. Na ta način bo zagotovljeno, da bo oskrba prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotovljena neprofitno, kot to zahteva Ustava RS.

Nadzorstvena funkcija države je zagotovljena z določitvijo cenovne politike izvajanja javnih služb kot pomembnega instrumenta regulacije sistema izvajanja javnih služb, kot tudi z nadgradnjo obstoječega nadzora.

Predlog zakona določa oblikovanje cen javnih služb in zavezanca za plačilo javnih služb. V zvezi s tem določa postopek oblikovanja cene in njeno sestavo, elemente cene in izhodišča za določitev cene. Prav tako določa upravičene stroške, ki se lahko vključijo v ceno javne službe, Vlada pa navedene elemente podrobneje uredi s podzakonskim aktom. Občina ceno občinske javne službe določi z aktom občinskega sveta. Po novem mora občina sprejeti tudi odlok o ceni, s katerim uredi vprašanja v zvezi s sprejemom cene, upravičenimi stroški cene in merili za določanje upravičenosti posameznih stroškov cene ter načinom in postopkom izterjave morebitnih prekomernih prihodkov od izvajalca občinske javne službe. Navedeni odlok je podlaga za oblikovanje in potrjevanje cene v občinskem svetu.

Predlog zakona vključuje tudi prepoved dajanja izvajanja bistvenih delov javnih služb v podizvajanje, saj predlagatelj ocenjuje, da je prepoved smiselna in ustrezna tako zaradi večje preglednosti izvajanja kot tudi zaradi večje točnosti z zakonom urejenega poročanja.

Predlog zakona predstavlja tudi nadgradnjo obstoječega sistema zbiranja podatkov oziroma boljšo povezljivost obstoječih baz podatkov. Predlog zakona določa pravila evidentiranja podatkov o omrežjih in objektih infrastrukture. Predlog ureja tudi, da se kataster gospodarske javne infrastrukture in informacijski sistem gospodarskih javnih služb povezujeta preko povezovalnega identifikatorja, s čimer se jasno in nedvoumno določa povezavo med različnimi informacijskimi sistemi. Navedeno predstavlja bistven temelj oziroma predpogoj za izvajanje učinkovitega in celovitega nadzora.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda

Vlada je sprejela Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2025.

Faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2025 znaša 0,38.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda za leto 2025

Vlada je sprejela Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2025.

Faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2025 znaša 0,48.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč

Vlada je sprejela Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2025.

Vodno povračilo je obveznost plačila imetnikov vodne pravice za povrnitev stroškov rabe vode, ki jih povzročajo imetniki vodnih pravic s posebno rabo vode po različnih namenih. Višina vodnega povračila je določena tako, da upošteva, kolikšna je obremenitev voda. Z namenom trajnostne uporabe vodnih virov morajo vsi imetniki vodne pravice, ki uporabljajo vodo za različne namene, prispevati k pokrivanju stroškov, ki nastajajo, s čimer prispevajo k izvajanju ukrepov za upravljanje voda.

Namen vodnega povračila je nadomestiti stroške, ki so povzročeni z obremenjevanjem voda, po načelu, da stroške poravna njihov povzročitelj. Vodno povračilo ima naravo okoljske dajatve za rabo naravne dobrine in pomeni gospodarski ukrep varstva okolja, ki spodbuja učinkovito rabo naravne dobrine tako, da se imetnike vodne pravice za posebno rabo vode obremeni s plačilom vodnega povračila tako, da pokrivajo vsaj del stroškov obremenjevanja voda.

Sredstva iz naslova plačanega vodnega povračila pripadajo Skladu za vode.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode

Vlada je sprejela Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode, za leto 2025.

Višina plačila za koncesijo za 1000 litrov stekleničene podzemne vode za leto 2025 znaša 1,673 evra.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Sklep o določitvi povprečne letne cene toplote za 1 MJ toplote (C) za leto 2025

Vlada je sprejela Sklep o določitvi povprečne letne cene toplote za 1 MJ toplote (C) za leto 2025. Povprečna letna cena toplote za 1 MJ toplote (faktor C) za leto 2025 znaša 0,030 evra. V letu 2024 je faktor C znašal 0,035 evra.

Povprečna letna cena toplote za 1 MJ toplote, ki nastane z izgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja je ena izmed spremenljivk v formuli za izračun višine plačila za koncesijo za rabo termalne vode za potrebe kopališč in ogrevanja. Vrednost faktorja C se določi kot zmnožek med povprečno ceno ekstra lahkega kurilnega olja in kurilno vrednostjo ekstra lahkega kurilnega olja.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Vlada poziva člane sveta Agencije za energijo k odstopu ter spremembi metodologije obračunavanja omrežnin

Vlada poziva člane sveta Agencije za energijo k odstopu, saj obstoječa metodologija obračunavanja omrežnine ne zagotavlja ustreznega prehodnega obdobja za poslovni odjem in ne podpira naložb v zelene tehnologije na ravni gospodinjskega odjema.

Vlada poziva vodstvo Agencije za energijo, da najkasneje do 8. januarja 2025 uvede način obračuna omrežnine, kot je veljal pred uveljavitvijo omenjene metodologije in nemudoma pristopi k spremembi Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje.

Mnogi posamezniki, ki so investirali v nove tehnološke rešitve, kot so sončne elektrarne, toplotne črpalke, električna vozila ali sistemi shranjevanja električne energije, so zaradi nove metodologije kaznovani z bistveno višjimi stroški omrežnine. Ta sprememba je bila uvedena brez ustreznega prehodnega obdobja, kar ustvarja dodatno finančno breme za gospodinjstva, ki so se odločila za trajnostno naravnane energetske rešitve.

Tudi poslovnim odjemalcem ni bilo zagotovljeno ustrezno prehodno obdobje za prilagoditev. Le-to bi omogočilo lažje uvajanje sprememb in zmanjšalo negativen vpliv na poslovne subjekte.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo