Načrt upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje 2024 – 2034

Vlada je izdala Uredbo o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje 2024 – 2034.

Načrt upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje 2024 – 2034 (načrt upravljanja) je programski akt, v katerem se za obdobje 10 let opredeljuje vizijo varstva in razvoja krajinskega parka na podlagi Zakona o ohranjanju narave (ZON), Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline, koncesijske uredbe  in koncesijske pogodbe za upravljanje krajinskega parka, mednarodnih konvencij in evropskih predpisov s področja ohranjanja narave, ocene ter analize stanja parka. Pri tem se upošteva tudi dejstvo, da se v parku odvija tradicionalno pridobivanje morske soli kot gospodarska dejavnost rabe mineralne surovine na podlagi podeljene rudarske koncesije. Na manjšem delu krajinskega parka je kulturni spomenik Muzej solinarstva, celotne soline imajo status kulturne dediščine in so zavarovane z občinskim odlokom.

Z načrtom upravljanja se določajo dolgoročni in temeljni cilji upravljanja parka, in sicer ohranitev naravnih vrednot, vrst in habitatnih tipov ter solinarske krajine, omogočanje doživljanja in spoznavanja parka z vizijo obiskovanja parka, prispevanje k uresničevanju ciljev javnega interesa z drugih področij, zlasti prispevanje k varstvu kulturne dediščine, omogočanje povezanosti lokalnega prebivalstva s parkom in zagotavljanje učinkovitega in preglednega poslovanja upravljanja krajinskega parka.

V okviru ciljev upravljanja so določene naloge in aktivnosti upravljavca, predstavljena je organizacija in financiranje upravljanja. Podane so varstvene usmeritve za ravnanja in izvajanje dejavnosti, ki vplivajo na cilje ohranjanja narave ter kazalniki, s katerimi se preverja uresničevanje varstvenih ciljev ter učinkovitost upravljanja. 

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Vlada določila ceno za sežig komunalnih odpadkov v Savinjski regiji za leto 2025

Vlada je sprejela Sklep o določitvi cene za sežig komunalnih odpadkov na območju občin savinjske regije za obdobje leta 2025.

Na podlagi veljavne zakonodaje je cena za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov določena pri 105,59 evra na tono odpadkov, brez davka na dodano vrednost in drugih dajatev. Ta sklep začne veljati 1. januarja 2025, hkrati pa preneha veljati sklep, ki je določal ceno za obdobje 2023–2025.

Sprememba cene odraža prilagoditev stroškovnih parametrov glede na nihanje tržnih razmer, predvsem cen energentov in električne energije. Navedena cena je skladna z določbami Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov in zagotavlja pokritje upravičenih stroškov storitve, ob upoštevanju vzdržnosti izvajanja javne službe.

Izvajalec javne službe na območju Savinjske regije je podjetje Energetika Celje, d. o. o., ki na podlagi veljavne koncesijske pogodbe zagotavlja termično obdelavo komunalnih odpadkov in obdelanih muljev iz čistilnih naprav.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vlada prerazporeja pravice porabe

Vlada je na današnji dopisni seji na podlagi 11 vlog opravila prerazporeditve v državnem proračunu v skupni višini približno 302 milijona evrov.

Na podlagi ocene prostih pravic porabe, predlagatelji finančnih načrtov prerazporejajo pravice porabe v skupni višini 39,2 milijona evrov na Ministrstvo za finance na postavko Dodatne obveznosti do ZPIZ za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Sredstva se zagotavljajo za pokrivanje ocenjene razlike med prihodki zavoda iz prispevkov in iz drugih virov ter odhodki zavoda v mesecu decembru.

Ministrstvo za finance prerazporeja pravice porabe rezervacije za naravne nesreče v višini 250 milijonov evrov na postavko za izločanje na Sklad za obnovo, ki bo v naslednjih letih glavni vir financiranja obnove po poplavah 4. 8. 2023. Eden od virov financiranja sklada za obnovo so namreč tudi proračunska sredstva, zagotovljena v proračunu za tekoče leto.

Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu prerazporeja pravice porabe v okviru svojega finančnega načrta v višini 12,7 milijona evrov. Prerazporejena sredstva, ki predstavljajo neporabljene pravice porabe integralne investicijske proračunske postavke, se bodo prenesla na proračunski sklad skladno z Zakonom o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je RS.

Vir: Ministrstvo za finance

Ministrstvu za obrambo soglasje glede prevzemanja in plačevanja obveznosti na namenskih proračunskih postavkah

Vlada je dala na današnji seji Ministrstvu za obrambo soglasje, da lahko prevzema in plačuje obveznosti na namenskih proračunskih postavkah prek načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu za leto 2024, in sicer v bilanci odhodkov največ do skupne višine 29 milijonov evrov.

Ministrstvo za obrambo ima v sprejetem finančnem načrtu za leto 2024 načrtovanih 24.129.856 evrov namenskih sredstev. Veljavni finančni načrt na dan 19.12.2024 znaša 50.565.634 evrov, kar je posledica prenosa neporabljenih sredstev iz leta 2023 in ustvarjenih prihodkov v letu 2024 (prodaja premičnega in nepremičnega premoženja, oddaja objektov v najem, izvajanje lastne dejavnosti, sredstva požarnega sklada).

Ministrstvo za obrambo ocenjuje realizacijo v letu 2024 v višini 29.000.000 evrov, kar pomeni, da bodo načrtovane pravice porabe na namenskih postavkah glede na sprejeti finančni načrt v letu 2024 presežene za 4,9 mio evrov.

Na podlagi soglasja vlade bo Ministrstvo za obrambo plačalo obveznosti iz naslova upravljanja in vzdrževanja poslovnih prostorov in službenih stanovanj, razdelitev požarne takse občinam, ter nakup gasilske opreme in vozil.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Občini Preddvor bodo povrnjeni intervencijski stroški julijskega neurja

Vlada je na današnji seji sprejela več sklepov glede močnega neurja, ki je v noči z 19. na 20. julij letos prizadelo območje občine Preddvor, zaradi česar je bil takoj aktiviran Regijski načrt zaščite in reševanja ob poplavah za Gorenjsko regijo.

Vlada se je seznanila s končnim poročilom Izpostave Uprave za zaščito in reševanje Kranj o aktivnostih zaščite, reševanja in pomoči v intervencija Kokra. Občina Preddvor je izčrpala sredstva občinskega proračuna, namenjena za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, vlada pa je odločila, da se občini povrnejo upravičeni intervencijski stroški do skupne višine 210.493,09 evra.

Uprava za zaščito in reševanje bo na podlagi podanega zahtevka Občine Preddvor izplačala povračilo upravičenih intervencijskih stroškov občini, ki jih bo ta izkazala z verodostojnimi listinami. Sredstva za povračilo bodo zagotovljena iz proračunske rezerve.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Spremembe sklepa o vzpostavitvi projektne skupine Klicnega centra za obnovo po poplavah

Vlada je sprejela sklep o imenovanju novega vodje Klicnega centra za obnovo po poplavah 2023. Ker se bo dosedanji vodja klicnega centra Andrej Šter upokojil, je vlada za novega vodjo imenovala sedanjega namestnika vodje klicnega centra Matjaža Florjanca Lukana, uslužbenca Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Vir: Kabinet predsednika vlade

Vlada o sredstvih za institucionalni steber financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo

Vlada ni dala soglasja, da se Nacionalnemu inštitutu za biologijo (v nadaljevanju: NIB) za leto 2024 zaradi povečane raziskovalne infrastrukture sredstva za institucionalni steber financiranja (ISF-O) dodatno povečajo.

Odločitev je bila sprejeta po pregledu vlog, dopolnitev le-teh in posredovanih dokazilih ter pojasnilih, ki izkazujejo, da že dodeljena dodatna sredstva za ISF-O za leto 2023 v letu 2024 pokrijejo večji del dodatnih stroškov NIB.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Spremembe Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto

Vlada je sprejela sklep o spremembah Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto in ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije.

S sklepom se seznam dejavnosti zavoda uskladi z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, saj so nekatere dejavnosti iz sklepa o ustanovitvi umaknjene, ker jih javni zavod ne izvaja. Podaljša pa se obdobje financiranja po programu dela še na leto 2025. Najvišja višina sredstev za leto 2025 je določena v višini do nekaj več kot 2,1 milijon evrov.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Mnenje vlade glede predloga za presojo ustavnosti določb nekaterih členov Zakona o zaščiti živali

Vlada je sprejela mnenje glede predloga za presojo ustavnosti določb 6.b, 6.c in 6.č člena Zakona o zaščiti živali ter 22., 23. 24. in 28. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Novela Zakona o zaščiti živali v letu 2021 je z novim 6.b, 6.c in 6.č členom omejila posedovanje živali prosto živečih vrst kot hišnih oziroma rejnih živali ter predvidela seznam prostoživečih živalskih vrst, ki so po svoji naravi nevarne oziroma je njihovo zadrževanje v ujetništvu z vidika zadovoljevanja njihovih etoloških potreb zahtevno. Predvidela je tudi seznam dovoljenih vrst živali.

Cilj nove ureditve je omejitev posedovanja določenih vrst t. i. eksotičnih živali z vidika dobrobiti živali, ohranjanja narave in varovanja zdravja in življenja ljudi. Z omejitvijo posedovanja je pričakovati tudi zmanjšanje povpraševanja in s tem vpliv na trgovino s prosto živečimi vrstami.

Vlada meni, da izpodbijane določbe 6.b, 6.c in 6.č člena Zakona o zaščiti živali ter 22., 23., 24. in 28. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali niso v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

Predlagatelj pobude za presojo ustavnosti navedenih členov pobudo utemeljujejo z  razlago, da jim je s spornimi določbami prepovedano posedovanje določenih vrst živali. Seznam prepovedanih vrst živali še ni bil sprejet, zato gre za izpodbijanje določb zakona, ki se ne izvršujejo. Predlagatelji vnaprej ugovarjajo določbam zakona, ki v njihov pravni položaj sploh še niso posegle, zato vlada meni, da pobudniki za izpodbijanje spornih določb nimajo pravnega interesa.

Pobudniki zatrjujejo, da gre za poseg v pravice pobudnikov iz 33., 67. in 74. člena Ustave RS in 1. člena Prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah. Vlada meni, da ne gre za poseg v pravice, saj gre za konflikt med javnim interesom (nevarnost živali in dobrobit živali) in zasebnim interesom (željami) posameznikov po posedovanju teh živali, ki mu glede na navedene razloge ni utemeljeno brez omejitev slediti. Če bi posameznik pravico do posedovanja eksotičnih živali lahko izvrševal brez omejitev, bi bile s tem ogrožene druge ustavno visoko zavarovane vrednote, kot so zaščita živali pred mučenjem, varnost in zdravje ljudi ter zaščita okolja.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Imenovanje generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Gregorja Meterca za generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za mandatno dobo 5 let, in sicer od 6. 1. 2025 do najdlje do 5. 1. 2030.

Posebni javni natečaj za položaj generalnega direktorja v Direktoratu za gozdarstvo in lovstvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil objavljen 16. oktobra 2024. Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih javni natečaj za položaj generalnega direktorja ministrstva izvaja posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje uradniški svet. Posebna natečajna komisija, ki jo je imenoval Uradniški svet, je izvedla izbirni postopek za položaj generalnega direktorja v Direktoratu za gozdarstvo in lovstvo in posredovala ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvestilo o primernih kandidatih.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Vladi, da za položaj generalnega direktorja v Direktoratu za gozdarstvo in lovstvo imenuje Gregorja Meterca, in sicer z dnem 6. januarja 2025, za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Predlagani kandidat Gregor Meterc je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva z delovnimi izkušnjami v gospodarstvu, javnem sektorju in državni upravi. Ima tudi ustrezne vodstvene delovne izkušnje, saj je štiri leta vodil Sektor za gozdarstvo v Direktoratu za gozdarstvo in lovstvo. Trenutno je vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo. Je avtor več znanstvenih in strokovnih člankov na področju gozdarstva.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano