S pospešeno modernizacijo Slovenske vojske višamo obrambne izdatke k dvema odstotkoma BDP
Skladno z veljavno Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 in Srednjeročnim obrambnim programom 2023–2028 je predvideno postopno povečanje obsega obrambnih izdatkov. Temeljni cilj je doseči 2 odstotka BDP najpozneje do leta 2030, s čimer bomo izpolnili tudi dane zaveze v okviru Nata.
Glede na letošnjo porabo in gospodarsko rast ocenjena realizacija za leto 2024 nakazuje obrambne izdatke v višini 1,35 odstotka BDP (leta 2023 1,32 odstotka BDP). Nadaljevanje rasti obrambnih izdatkov je predvideno tudi v letih 2025–2026. Glede na sprejeta proračuna za leti 2025 in 2026 ter na podlagi Umarjeve jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2024 so ocenjeni obrambni izdatki Republike Slovenije za leto 2025 na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,60 odstotka BDP. Večina sredstev bo namenjena vojaški obrambi, preostali del pa varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter upravljanju obrambnega sistema in kriznemu upravljanju. Pregled gibanja obrambnih izdatkov v Republiki Sloveniji od leta 1992 do 2024 je objavljen na spletni strani Ministrstva za obrambo.
Vlaganja v modernizacijo in razvoj Slovenske vojske pomenijo večjo obrambno sposobnost države in vzdrževanje načrtovane ravni pripravljenosti Slovenske vojske, večjo odpornost na nove varnostne izzive ter ohranjanje verodostojnosti Republike Slovenije kot članice Nata in EU v vse bolj negotovem mednarodnem obrambno-varnostnem okolju. Ministrstvo za obrambo v mandatu sedanje vlade pri modernizaciji ves čas sledi cilju dvonamenske rabe nabavljene vojaške opreme. Med pomembnejšimi cilji je še naprej sodelovanje Slovenske vojske pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter zagotavljanje podpore drugim državnim organom. Te prednostne naloge se kažejo tudi pri načrtovanih infrastrukturnih projektih, kot je gradnja sodobnega nacionalnega centra za izredne razmere, ki bi hkrati deloval kot vojaška bolnišnica, vključena v javni zdravstveni sistem. Rast obrambnega proračuna pa je tudi priložnost za podporo raziskovalni dejavnosti pri razvoju vojaških tehnologij z visoko dodano vrednostjo z vključenostjo slovenskih podjetij, ki so združena v grozdu obrambne industrije. Področje raziskav, razvoja in inovacij je bilo v preteklem desetletju eno najbolj zanemarjenih oziroma podhranjenih področij obrambnega resorja, čeprav je ključnega pomena za razvoj in modernizacijo obrambnega sistema.
Sprejeta finančna načrta Ministrstva za obrambo za leti 2025 in 2026 lahko ob upoštevanju drugih potreb v državi in s časovnim prilagajanjem dinamike nabav zagotavljata postopno rast obrambnih izdatkov v skladu z danimi zavezami držav, članic Nata. Načrtovana sredstva bodo še naprej omogočala pospešen razvoj pomembnih področij, kot so modernizacija Slovenske vojske ter sistema zaščite in reševanja, nakup vojaške opreme, ki omogoča dvojno uporabo, razvoj kadrov in zagotavljanje ustrezne popolnjenosti Slovenske vojske, vojaške infrastrukture ter vlaganj v področja raziskav in razvoja, v vojaško mobilnost ter krepitev civilne obrambe z vzpostavitvijo sodobnega nacionalnega kibernetskega centra.
Pri obrambnih izdatkih se po enotni Natovi metodologiji poleg sredstev za obrambo v finančnem načrtu ministrstva upoštevajo tudi sredstva za vojaške pokojnine ter sredstva Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, ne vključujejo pa se sredstva, namenjena varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter sredstva s področja izplačil transferjev na podlagi vojne zakonodaje ter urejanja vojnih grobišč.