Vlada določila besedilo zakona o gospodarskih javnih službah oskrbe in čiščenja vode

Namen predloga zakona s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je podrobneje urediti področje izvajanja javnih služb s tega področja. Nov predlog zakona je potreben, ker sistemski zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja določa zgolj splošne določbe glede načina in oblik izvajanja gospodarskih javnih služb.

Namen zakona je tako izvedba 70.a člena Ustave Republike Slovenije, ki zadeva pravico do pitne vode, kot tudi zagotoviti učinkovitejši nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je bilo do sedaj v veliki meri urejeno v podzakonskih aktih. Za učinkovitejši nadzor je v predlog zakona ministrstvo vključilo inšpekcijske ukrepe (ki so zakonska materija). Nadalje bo mogoča tudi presoja zakonitosti oziroma skladnosti občinskih odlokov z nacionalno zakonodajo (v obliki pričujočega predloga zakona) s strani Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Država varuje vodne vire (zajetja) z Zakonom o vodah, ki ureja varovanje vodovarstvenih območij, in s predpisi ureja oskrbo s pitno vodo za vse prebivalce pod enakimi pogoji. Distribucija pitne vode do končnih uporabnikov, vključno z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda pa je v pristojnosti občin.

S predlaganim zakonom oskrbe prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ne bo več mogoče izvajati na podlagi podeljene profitne koncesije. Na ta način bo zagotovljeno, da bo oskrba prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotovljena neprofitno, kot to zahteva ustava.

Nadzorstvena funkcija države je zagotovljena z določitvijo cenovne politike izvajanja javnih služb kot pomembnega instrumenta regulacije sistema izvajanja javnih služb kot tudi z nadgradnjo obstoječega nadzora. 

Predlog zakona določa oblikovanje cen javnih služb in zavezanca za plačilo javnih služb. V zvezi s tem določa postopek oblikovanja cene in njeno sestavo, elemente cene in izhodišča za določitev cene. Prav tako določa upravičene stroške, ki se lahko vključijo v ceno javne službe, Vlada pa navedene elemente podrobneje uredi s podzakonskim aktom. Občina ceno občinske javne službe določi z aktom občinskega sveta. Po novem mora občina sprejeti tudi odlok o ceni, s katerim uredi vprašanja v zvezi s sprejemom cene, upravičenimi stroški cene in merili za določanje upravičenosti posameznih stroškov cene ter načinom in postopkom izterjave morebitnih prekomernih prihodkov od izvajalca občinske javne službe. Navedeni odlok je podlaga za oblikovanje in potrjevanje cene v občinskem svetu. 

Predlog zakona vključuje tudi prepoved dajanja izvajanja bistvenih delov javnih služb v podizvajanje, saj predlagatelj ocenjuje, da je prepoved smiselna in ustrezna tako zaradi večje preglednosti izvajanja kot tudi zaradi večje točnosti z zakonom urejenega poročanja.

Predlog zakona predstavlja tudi nadgradnjo obstoječega sistema zbiranja podatkov oziroma boljšo povezljivost obstoječih baz podatkov. Predlog zakona določa pravila evidentiranja podatkov o omrežjih in objektih infrastrukture. Predlog ureja tudi, da se kataster gospodarske javne infrastrukture in informacijski sistem gospodarskih javnih služb povezujeta preko povezovalnega identifikatorja, s čimer se jasno in nedvoumno določa povezava med različnimi informacijskimi sistemi. Navedeno predstavlja bistven temelj oziroma predpogoj za izvajanje učinkovitega in celovitega nadzora.