Slovenija je pred letom dni v VS vstopila v izjemno zahtevnem obdobju, tri mesece po izbruhu konflikta v Gazi, ki je dodatno razdelil mednarodno skupnost in s tem svetovni organ za mir in varnost. VS v minulem letu ni bil zmožen najti rešitve in zaustaviti trpljenja civilistov ne le v Gazi, ampak tudi v Sudanu, Ukrajini, Jemnu, Mjanmaru in na Haitiju. Dve stalni članici sta z uporabo veta večkrat preprečili sprejem nujnih odločitev. Posebej skrb vzbujajoči so skromno uresničevanje njegovih odločitev, kršitve Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava ter nadaljevanje ruske agresije na Ukrajino. Te okoliščine so znatno ošibile njegove zmožnosti ohranjanja mednarodnega miru in varnosti.

Kot članica skupine desetih izvoljenih članic VS je Slovenija dejavno prispevala k poskusom končanja vojne v Gazi in vseskozi krepila povezovalno vlogo. Resolucija VS 2728, ki jo je marca vložila s skupino, je bila prva sprejeta resolucija VS z zahtevo po takojšnji prekinitvi ognja na območju Gaze. Med drugim je resolucija pozvala tudi k izpustitvi talcev in neovirani dostavi humanitarne pomoči.

Osnutek druge resolucije izvoljenih članic o Gazi, o katerem je VS glasoval novembra, je sledil pozivu predsednika vlade dr. Roberta Goloba med septembrskim predsedovanjem Slovenije. Takrat je premier zaradi katastrofalnih razmer na terenu na nujnem zasedanju o Gazi dal pobudo za "novo humanitarno resolucijo o Palestini." Tudi ta resolucija je zahtevala takojšnjo, brezpogojno in trajno prekinitev ognja v Gazi ter pozvala k neovirani dostavi humanitarne pomoči v velikem obsegu in brezpogojni izpustitvi vseh talcev. Podprlo jo je 14 članic, a je njen sprejem preprečil ameriški veto.

Na predlog Slovenije, Jordanije in Kuvajta je bila julija oblikovana pobuda za podporo agenciji OZN za palestinske begunce Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (angleško United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East - UNRWA). 123 članic OZN je s pridružitvijo pobudi potrdilo nenadomestljivost agencije, stebra za preživetje milijonov palestinskih beguncev ter nujnost njenega ustreznega financiranja. Slovenija je v letu 2024 bistveno povečala svoj prispevek UNRWA.

»Na držo in vlogo Slovenije v Varnostnem svetu smo lahko ponosni. Strokovnost in usposobljenost diplomacije sta zagotovili, da so naša stališča vidna. O njih so poročali svetovni mediji. Slovenija se je uveljavila kot spoštovana in verodostojna partnerica, ki je vsa krizna žarišča obravnavala enako. Najvidnejši pečat v preteklem letu je odtisnila pri poskusih doseganja premirja v Gazi in povezovalni vlogi znotraj skupine izvoljenih članic. Skupina je ob neusklajenosti stalnih članic dvakrat predložila resolucijo o Gazi. Prav tako je Slovenija izkoristila politično vlogo v času predsedovanja in kljub visoki razdeljenosti  VS izpogajala sprejem predsedniške izjave o voditeljstvu za mir, ki šteje za uradni dokument organa. Izzive prihodnjega leta bomo reševali z enako vnemo, odgovornostjo in osredotočenostjo na najranljivejše,« je ob prelomu članstva v VS poudarila podpredsednica Vlade Republike Slovenije in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

»Varnostni svet ima tolikšno moč, kolikor mu jo dajo države članice. In v lanskem letu so mu večkrat zvezale roke. Namesto reševanja obstoječih žarišč se odpirajo nova, število umrlih civilistov pa je rekordno visoko. Kljub temu vlagamo velike napore v stalen dialog in iščemo skupne imenovalce za sprejem rešitev. Ti se kljub zastoju še vedno najdejo, kar potrjuje septembra sprejeta predsedniška izjava VS. Gonila leta 2025 bodo iskanje soglasja med članicami, preprečevanje zidov in gradnja mostov,« je ocenil predstavnik Slovenije v VS veleposlanik Samuel Žbogar.

Trdna podpora Ukrajini tudi v VS

Kot nosilka političnega dosjeja o Ukrajini je Slovenija skrbela, da je VS na tej temi celo leto ohranjal pozornost. Članice so razpravljale o ruskih napadih na jedrske in energetske objekte, varnostnih razmerah, humanitarni pomoči, pobojih civilistov, otrok in drugem. Žal je zaradi ruskega veta sprejem kakršnekoli odločitve VS nemogoč.

Pričakovanja za 2025

Slovenija v svoje delo v VS redno vključuje prednostna področja, vključno z izpostavljanjem vloge žensk in deklic v konfliktih, prizadevanji za upoštevanje podnebnih sprememb na konflikte in vodno diplomacijo. Visoko na agendi so doseganje miru in varnosti, konec trpljenja civilistov in odgovornost za najhujše kršitve mednarodnega prava.

Prednostnim nalogam članstva bomo sledili tudi v letu 2025. Še naprej si bomo kot država prizadevali za mir na Bližnjem vzhodu ter dejavno opozarjali na razmere v Sudanu in Ukrajini. Želimo si, da bi VS opravil terenski obisk na vsaj enem od omenjenih konfliktnih območij. Slovenija bo posebej pozorna tudi na razmere na Zahodnem Balkanu.

V drugo polovico članstva vstopamo z novo skupino petih izvoljenih članic. Ekvador, Japonsko, Malto, Mozambik in Švico bodo nasledile Danska, Grčija, Pakistan, Panama in Somalija.