Kljub vsem izzivom pa so naše prioritete tako v iztekajočem se kot tudi v letu, ki prihaja, usmerjene v krepitev vladavine prava kot temeljnega stebra demokracije, zaščito človekovih pravic in zagotavljanje pravičnega ter dostopnega pravosodnega sistema za vse državljane. Ena glavnih prioritet ministrstva ostaja varovanje najranljivejših skupin v družbi, še posebej otrok.

Sprejeti zakonski predlogi v 2024

Z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-P pravosodje približujemo ljudem, saj smo omogočili, da se odločbam, ki se sprejemajo v kazenskem postopku, lahko priloži obrazložitev v poenostavljenem besedilu oziroma t.i. lahkem branju. Z novelo smo ohranili tudi visoko raven varovanja človekovih pravic, hkrati pa zagotavljamo, da imata policija in tožilstvo orodja za pregon organiziranega kriminala in kriminala belih ovratnikov. Z uresničitvijo odločbe Ustavnega sodišča iz julija 2023 smo odpravili neustavno zakonsko ureditev, ki je prekomerno posegala v komunikacijsko zasebnost pri pridobivanju prometnih in bančnih podatkov. Zvišali smo dokazni standard za pridobivanje teh podatkov in omejili obdobja, v katerih jih lahko pridobimo, prav tako pa smo zagotovili, da se podatki pridobijo le s sodno odredbo. Novela bo omogočila pridobivanje prometnih podatkov tudi v primerih lažjih kaznivih dejanj, povezanih z organiziranim kriminalom. Ta rešitev je pomembna zlasti ob aktualnih grožnjah na spletu. Novela ZKP-P tudi uresničuje odločbe Ustavnega sodišča o odložitvi izvršitve zaporne kazni in varstvu zakonitosti.

Z novelo Zakona o prekrških ZP-1K so bile uresničene tri odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije in sodba Evropskega sodišča za človekove pravice. Zakon o prekrških je bil tako spremenjen oziroma dopolnjen v zvezi z zastaranjem pregona, v zvezi s pritožbo zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo, glede roka za vložitev pritožbe zoper sklep o pridržanju, dopolnjen pa je bil tudi krog vlagateljev zahteve za varstvo zakonitosti. Navedene spremembe imajo skupni cilj povečanja pravne varnosti (zakonitosti) glede odločanja o odgovornosti storilcev prekrškov.

Zaradi prezasedenosti in pomanjkanja kadra v zaporih je težko zagotoviti nekatere pravice zaprtih oseb. To vključuje težave pri omogočanju stikov, zagotavljanju zdravstvene oskrbe in prisotnosti na sodiščih. Z novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ZIKS-1I, katere cilj je preprečiti eskalacijo težav znotraj in zunaj zavodov, smo določili začasne ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih s kadrovskimi in prostorskimi težavami:

• naloge pravosodnega policista lahko opravljajo tudi drugi zaposleni z ustrezno izkušnjo,
• omogočeno je prekinitev prestajanja kazni zapora,
• možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora.

Z novelo smo uresničili tudi odločbo Ustavnega sodišča glede prošnje za hišni zapor ali delo v splošno korist, določili predčasni odpust obsojenca šest mesecev pred iztekom kazni (prej tri mesece) in jasneje določili iztek kazni za nadomestni zapor in zapor v skladu z zakonodajo o prekrških in izvršbi.

Poglavitna rešitev, ki jo je prinesla novela Zakona o dedovanju, je pospešitev zapuščinskih postopkov brez dedičev, kar bo pripomoglo k hitrejšemu reševanju vseh zapuščinskih postopkov. Rok za odziv na oklic v primeru neznanih dedičev smo skrajšali z enega leta na šest mesecev. Oklici bodo objavljeni le še na spletnih straneh sodišč in na oglasni deski, ne več v Uradnem listu, kar bo zmanjšalo stroške sodišč. Pohitritvi postopkov bo prispevala tudi sprememba, po kateri bo lahko izjavo o odpovedi dediščini sprejel strokovni sodelavec na zapisnik. Sodišče bo tudi samo poslalo pravnomočen sklep o dedovanju banki, kjer je imel zapustnik račun ali premoženje.

Novela Zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih rešuje težave s pomanjkanjem strokovnjakov, izboljšuje postopke imenovanja in preverjanja strokovnosti ter uvaja pravno podlago za vrednotenje njihovega dela. Izboljšuje učinkovitost pravnega sistema in pravno varnost vseh udeležencev v sodnih postopkih. Poudarek daje tudi je na povečanju kakovosti, zanesljivosti in odgovornosti storitev teh strokovnjakov, ter večjem varstvu pravic strank, še posebej otrok v družinskih zadevah. Novela rešuje težave s pomanjkanjem strokovnjakov, izboljšuje postopke imenovanja in preverjanja strokovnosti ter uvaja pravno podlago za vrednotenje njihovega dela.

Digitalizacija

Digitalizacija pravosodja omogoča boljši dostop do sodišč, večjo učinkovitost in kakovost sodnega varstva. Na tem področju že dolgo potekajo razvoj in nadgradnje informacijskih rešitev za elektronsko poslovanje. Ministrstvo za pravosodje tesno sodeluje z Vrhovnim sodiščem pri zagotavljanju informacij o sodnih postopkih ter omogočanju elektronske vložitve vlog in udeležbe v postopkih preko avdio-video konferenc. Elektronsko poslovanje je že dolgo omogočeno v izvršilnih, zemljiškoknjižnih in insolventnih postopkih, pa tudi v registrskih postopkih. Informacije so dostopne prek Portala e-Sodstvo in AJPES. Za bolj pregledne in učinkovite javne dražbe v izvršilnem postopku je na voljo portal Sodnedrazbe.si. Od letos je elektronsko poslovanje razširjeno tudi na druge postopke, kot so zapuščinski postopki, postopki za ugotovitev očetovstva, varstvo koristi otrok, stanovanjsko varstvo ob razvezi zakonske zveze in postopki glede preprečevanja nasilja v družini. Od letos je v elektronski obliki možno vložiti tudi predlog za dopustitev revizije v postopkih, kjer zakon to omogoča. To velja za pravdne, nepravdne, izvršilne postopke, postopke pred upravnim sodiščem ter postopke pred delovnim in socialnim sodiščem, vključno s postopki zaradi insolventnosti.

Delovna skupina je naslovila tudi proces uvajanja e-poslovanja v kazenskem postopku, s čimer želimo zmanjšati papirno poslovanje in administrativne obremenitve in s tem pospešiti kazenske postopke. To terja določene prilagoditve informacijskih sistemov tako pri policiji kot državnem tožilstvu in sodstvu. Policijski in tožilski akti, pa tudi vloge obrambe v elektronski obliki bodo omogočali njihovo lažjo evidentiranje, analizo in vrednotenje, zlasti tudi v obsežnejših zadevah. Vlaganje vlog v elektronski obliki po elektronski poti na sodišče, vročanje po elektronski poti in vpogled v e-spis na sodišču bo mogoč ne le za državno tožilstvo, ampak tudi za odvetnike in druge udeležence kazenskega postopka.

Začetek testiranja tehničnih rešitev za e-vloge in e-vročanje je predviden v januarju 2025. V skladu z ZKP bo minister za pravosodje ob izpolnitvi tehničnih pogojev z odredbo določil datum začetka e-poslovanja v kazenskih postopkih. Zaradi varstva pravic obdolžencev pa bo za njih še naprej mogoče tudi fizično poslovanje.

Izobraževanja v letu 2024

Center za izobraževanje v pravosodju je v letošnjem letu izvedel 81 izobraževanj, katerih se je udeležilo 4300 udeležencev, na izobraževanjih pa je sodelovalo 445 predavateljev in drugih izvajalcev. Izvedenih je bilo tudi 141 terminov izpitov in preizkusov znanja za potrebe v pravosodju za skupno 730 kandidatov.

Načrti za 2025

S prenovo sodniške zakonodaje, s tako imenovanim sodniškim trojčkom (z novim Zakonom o sodiščih, novim Zakonom o sodnikih in novelo Zakona o Sodnem svetu), ki ga bo, po dolgih letih priprave, Vlada obravnavala v začetku prihodnjega leta, želimo omogočiti učinkovitejše poslovanje sodišč, enakomernejše obravnave zadev po posameznih okrožjih ter posledično hitrejše odločanje.

Uvajamo enovitega sodnika in postopno izvajamo optimizacijo sodne mreže, krepimo učinkovitost, transparentnost in odgovornost sodne uprave pri upravljanju in vodenju zadev, izboljšujemo disciplinske postopke, spreminja se postopek imenovanja predsednika VSRS - iz Državnega zbora se prenaša na Sodni svet.

Ko bo sprejeta sodniška zakonodaja, bo sledila tudi sprememba Zakona o državnem tožilstvu ter Zakona o državnem odvetništvu.

S predlogom novega Zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja, ki je bil poslan v strokovno obravnavo, prenašamo evropsko direktivo o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo v javnosti pred neutemeljenimi tožbami in zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti). Glavni cilj zakona je zaščititi posameznike in organizacije pred očitno neutemeljenimi tožbami, ki ovirajo njihovo javno delovanje. Zakonski ukrepi vključujejo varščino, pomoč v postopkih, zgodnjo zavrnitev zahtevkov, povrnitev stroškov in denarno kazen. Prav tako se ureja zaščita pred sodbami iz tretjih držav ter ustanovitev kontaktne točke za informacije o zaščitnih ukrepih in pravnih sredstvih.

V začetku januarja 2025 bo v javno razpravo poslan predlog novega Zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj kot odziv na opozorila domačih in tujih strokovnjakov s tega področja. Ključne rešitve so namenjene predvsem pospešitvi postopkov proti mladoletnikom in zagotavljanju pogojev, da se čim bolj zgodaj ugotovijo njihove težave in potrebe, na katere se je treba v postopku odzvati, da se prepreči ponavljanje kaznivih dejanj in zagotovi najboljše možnosti za njihovo reintegracijo. V ta namen so postopki proti mladoletnikom predvideni kot prednostni. Individualna ocena mladoletnika se mora izdelati čim bolj zgodaj v postopku. Predvidena je tudiustanovitev centra za mladoletnike, ki bo izdelal individualno oceno mladoletnika. Predlog zakona uvaja tudi skupno usposabljanje vseh strokovnjakov, ki kakorkoli sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov. Predvidene so izboljšave pri izvrševanju kazenskih sankcij za mladoletnike, tudi pri samem izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom je predvideno sodelovanje različnih strok. Glede na zaznane težave pri nameščanju mladostnikov v strokovne centre se ureja razmerje med odločanjem o ukrepih za varstvo koristi otrok na podlagi družinskega zakonika in odločanjem v kazenskih postopkih. 

Cilj predloga novele Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ZOPNI-B je zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, okrepiti sodelovanje vseh organov v navedenih postopkih in odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja ZOPNI v praksi.

Predlog zakona, med drugim, vključuje:

• znižanje praga vrednosti premoženja nezakonitega izvora, ki določa sprožilno okoliščino za začetek finančne preiskave po ZOPNI iz dosedanjih 50.000 EUR na 30.000 EUR;
• pri ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki se upoštevajo tudi odhodki, ki jih je imela oseba v relevantnem obdobju iz naslova pridobivanja (npr. izdatki za najem vozila, plačilo zavarovalnih premij, gradnja stanovanjske hiše) oziroma porabe premoženja saj upoštevanje teh šele pokaže, s kakšnim premoženjem je oseba v preiskovanem obdobju sploh razpolagala;
• predlaga se možnost podaljšanja finančne preiskave še za dodatnih šest mesecev (skupno podaljšanje finančne preiskave zaradi objektivnih razlogov lahko namesto dosedanjih šestih mesecev traja največ eno leto);
• rok za vložitev tožbe v primeru, ko je bilo predhodno odrejeno začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora, se podaljšuje iz dosedanjega enega meseca na šest mesecev;
• namesto dosedanjega petletnega splošnega roka za vložitev tožbe, se predlaga enoletni rok;
• predlaga se odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora oziroma plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti, tudi v primerih, ko odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč, zaradi okoliščin, ki so nastale pred vložitvijo tožbe (kot npr. uničenje, potrošnja ali skrivanje premoženja).

Z namenom izboljšanja položaja različnih skupin državljanov, pripravljamo tudi spremembo Zakona o varuhu človekovih pravic. Med ključnimi predlaganimi rešitvami so ustanovitev posebnega namestnika varuha in oddelka za pravice otrok, izboljšanje organizacije zagovorništva otrok, določitev varuha kot nacionalnega poročevalca za boj proti trgovini z ljudmi in razširitev varuhovih pristojnosti tudi na izvajalce javnih služb.

V obravnavo na Vladi smo posredovali Resolucijo o preprečevanju korupcije, za katero pričakujemo, da bo v kratkem tudi sprejeta.

V letu 2025 bomo v usklajevanje posredovali noveli Kazenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku. S spremembami in dopolnitvami Kazenskega zakonika bomo dopolnili določbe glede pogojne obsodbe, v skladu z nedavno odločbo Ustavnega sodišča,  zakon bomo dodatno uskladili z nekaterimi konvencijami s področja financiranja terorizma, po več letih pa bomo v naš pravni red prenesli tudi nekatere določbe t.i. Istanbulske konvencije. Z novelo Zakona o kazenskem postopku pa bomo uskladili slovenski pravni red z večjim številom aktov EU in mednarodnih aktov, hkrati pa bomo naslovili tudi vprašanje večje učinkovitosti kazenskega postopka, ob preučitvi predlogov iz prakse.

V teku je priprava predloga novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča pripravljamo rešitve, ki bodo na novo opredelile razloge za začasno ustavitev imenovanja stečajnega upravitelja.

V skladu z odločbo Ustavnega sodišča in odločbo Sodišča EU pripravljamo tudi novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju, katere cilje je izboljšati pravno varstvo oseb, katerih nepremičnine ali premičnine se znajdejo v postopkih izvršbe, čeprav te niso last dolžnika, ter zagotoviti ustreznejše varovanje koristi otroka v izvršilnem postopku.

V prihodnjem letu je predvideno, da se bo zaključila izgradnja Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana v Dobrunjah. Gre za eno največjih investicij na področju visokih gradenj, v skupni investicijski vrednosti cca 86,5 mio EUR. Na nujnost investicije so dlje časa opozarjale domače in tuje nadzorne institucije. Novogradnja zapora bo prinesla pomembno izboljšanje pogojev, s čimer bomo pridobili za družbo, zaprte osebe in zaposlene sodoben, varen, human, vključujoč in resocializacijsko usmerjen zapor. Novogradnja ne bo reševala samo preobremenjene lokacije ljubljanskega zapora, temveč bo razbremenila prostorsko stisko vseh prezasedenih moških zaporov v Sloveniji. Z izboljšanjem delovnih pogojev za zaposlene, bivalnih razmer za zaprte in zagotovitvijo možnosti kvalitetnejšega dela z zaprtimi osebami se bo izboljšala varnost celotne družbe.