285. dopisna seja Vlade Republike Slovenije
Zakon o medijih danes potrjen na vladi
Veljavni Zakon o medijih je bilo treba nujno zamenjati z novim zakonom, saj veljavni ne upošteva razvoja tehnologije, spremenjenih navad medijskih občinstev, pojava socialnih omrežij in vzpona umetne inteligence. Prav tako ni več sledil najnovejši evropski medijski zakonodaji, še zlasti Evropskemu aktu o svobodi medijev (angleško European Media Freedom Act - EMFA), ki začne veljati avgusta 2025. Zato smo z novim zakonom ustrezno poskrbeli tudi za uskladitev z evropsko zakonodajo na področju medijev.
Novi zakon določa večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti. Prinaša tudi nov postopek presoje združevanja medijskih podjetij (medijske koncentracije), ki bi lahko negativno vplivala na medijsko raznolikost (pluralnost) in uredniško neodvisnost. Po novem zakonu bo mogoče učinkoviteje zamejevati tudi širjenje sovraštva in nestrpnosti. Zakon omogoča tudi pripravo sodobnih shem za finančno pomoč medijem po zgledu številnih drugih evropskih držav, ki podpirajo kakovostne medije in novinarstvo. Mediji namreč kot gospodarska panoga do sedaj edini niso bili upravičeni do finančnih pomoči. Upošteva tako evropsko uredbo o svobodi medijev (EMFA), ki je bila sprejeta spomladi letos kot tudi Akt o digitalnih storitvah. Gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi.
Pri pripravi novega zakona smo upoštevali različne deležnike medijskega okolja: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje in civilno družbo, izhajali pa smo predvsem iz interesa javnosti: pravice prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja.
V novem zakonu tako prenavljamo in finančno krepimo sedanji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem. Predvideni pa sta tudi dve novi shemi finančnih pomoči, prva za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in druga za pomoč digitalnim medijem.
Z novim zakonom je prepovedano nameščanje vdorne programske opreme na komunikacijske naprave novinarjev in drugih medijskih delavcev, močnejše je varovana pravica do zaščite novinarskega vira. Nekatere določbe zakona o medijih bodo veljale tudi za nove medijske oblike, kot so na primer spletne platforme, družbena omrežja ter vplivneži, ki s svojim delovanjem nagovarjajo širšo javnost, poskušajo vplivati na javno mnenje ali tržijo pozornost uporabnikov.
Vir: Ministrstvo za kulturo
Vlada o prenosu sredstev na proračunski sklad na področju zdravstva
Vlada je odločila, da bo Ministrstvo za zdravje na proračunski sklad, ustanovljen na podlagi Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, preneslo več kot 50 odstotkov neporabljenih pravic porabe integralne proračunske postavke za investicije v javne zdravstvene zavode. To znaša 12,7 milijona evrov.
Zakon o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, določa, da so vir za investicijska vlaganja v javne zdravstvene zavode med drugim tudi neporabljene pravice porabe na investicijski proračunski postavki, ki predstavljajo razliko med sprejetim proračunom tekočega leta in podpisanimi odredbami po stanju na dan 8. december tekočega leta. Letos tako znašajo 12,7 milijona evrov.
Ker se sredstva na sklad prenašajo v deležu, ki presega 50 odstotkov neporabljenih pravic porabe, o tem odloči vlada upoštevajoč javnofinančne razmere, ki pa prenos sredstev v taki višini dopuščajo.
Prenesena sredstva bodo po pojasnilih Ministrstva za zdravje v letu 2025 namenjene za nujna investicijska vlaganja v javne zdravstvene zavode, predvsem za novogradnjo Onkološkega inštituta Ljubljana in nakup medicinske opreme za slikovno diagnostiko v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Vir: Ministrstvo za finance