Na prvi seji v novem letu so člani Podnebnega sveta razpravljali o predlogih za zmanjšanje izpustov v prometnem sektorju in se posvetovali o pripravi stališča glede energetskih razmer in razvojnih izzivov v Šaleški dolini. Med pregledom uresničitve sklepov prejšnjih sej so člani posvetovalnega telesa vlade pozornost namenili Zakonu o cestninjenju in opredelili deležnike, ki jih bodo s paketom predlaganih ukrepov na področju prometa v prihodnje naslovili.

Seje se je udeležil Andrej Gnezda, generalni direktor Direktorata za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Člani Podnebnega sveta so sejo namenili razpravi o predlogih ukrepov v prometnem sektorju, ki predstavlja kar tretjino izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji in pomembno prispeva k pregrevanju zraka, kar prinaša tveganja za zdravje v urbanem okolju. Opozorili so na obstoječe prakse za umirjanje prometa v tujini in njihov potencial za izboljšanje kakovosti življenja. V razpravi so izpostavili sinergijske učinke ukrepov, ki prinašajo zmanjšanje prometnih nesreč, zastojev in boljšo pretočnost prometa, znižanje števila prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka, manjšo porabo goriva in nižje izdatke za promet, pri čemer so slovenska gospodinjstva med najbolj obremenjenimi. Med predlaganimi ukrepi so izpostavili nujnost ukinitve subvencij za fosilna goriva, promocijo javnega prometa ter prehod na trajnostno in električno mobilnost, ki v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije poteka počasneje. Člani Podnebnega sveta so poudarili tudi potrebo po davčnih ukrepih, ki so usklajeni s trajnostno politiko, ter izpostavili potrebo po prostorskem načrtovanju, ki bo usmerjeno v prihodnost za prilagajanje naravnim nesrečam in spodbujanje policentričnega razvoja. Na področju nacionalnih politik javnega prevoza so izpostavili potrebo po optimizaciji in poenotenju prevoznih sistemov, kar vključuje tudi možnost uvedbe enotne vozovnice za javni promet.

Podnebni svet je izpostavil svojo zavezanost nedvoumnemu strokovno podprtemu komuniciranju, saj kot znanstveno posvetovalno telo za podnebno politiko nima političnih, temveč neodvisne strokovno-znanstvene argumente. Člani Podnebnega sveta so sklenili, da se zeleni prehod lahko popularizira preko prilagojenega naslavljanja ciljnih javnosti ter z uvedbo premišljenih ukrepov za opazno izboljšanje kakovosti bivanja.