Skoči do osrednje vsebine

Pozitivni trendi pri pobiranju javnofinančnih prihodkov tudi v letu 2024

Po prvih znanih podatkih je Finančna uprava v letu 2024 pobrala 25,1 milijarde evrov prihodkov, kar je za 2,6 milijarde evrov oziroma za 11,6 odstotka več kot v letu 2023 in za 4,1 milijarde evrov oziroma za 19,3 odstotka več kot v letu 2022. Dokončni podatki bodo znani po zaključnem računu v začetku februarja 2025.

Primerjalno gledano so v letu 2024 vse štiri blagajne javnega financiranja: proračun države, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in proračuni občin prejele več sredstev. Prav tako so bili pri vseh vrednostno pomembnejših vrstah dajatev prihodki višji.

Prispevki za socialno varnost za zagotavljanje pravic iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ki se pretežno vplačujejo v blagajno ZPIZ in ZZZS, v manjšem obsegu pa tudi v proračun države, so v primerjavi z letom 2023 narasli za skoraj 1,3 milijarde evrov oziroma 13,7 odstotka in so v skupnem znesku znašali 10,5 milijarde evrov. Na višjo realizacijo je vplivala predvsem uvedba obveznega zdravstvenega prispevka, ki smo ga v letu 2024 pobrali v višini 598,1 milijona evrov.

Visok porast v vrednosti 934,1 milijona evrov oziroma 20,2 odstotka je zaznan pri davkih na dohodek in dobiček, ki so v letu 2024 znašali 5,6 milijarde evrov. Izpostavljamo predvsem davek od dohodkov pravnih oseb, kjer so bili prihodki realizirani v višini 1,9 milijarde evrov, kar je za 514,3 milijona evrov oziroma 36,9 odstotka več kot leto prej. Poleg poslovanja zavezancev v letu 2023 je razlog za višje prihodke dvig davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb iz 19 odstotkov na 22 odstotkov, ki velja za davčna obdobja od leta 2024 do 2028. V primerjavi z letom 2023 so bili višji tudi prihodki iz naslova akontacij dohodnine, in sicer za 350,5 milijona evrov oziroma 10,8 odstotka, in so znašali 3,6 milijarde evrov. Pretežni del prihodkov akontacij dohodnine predstavlja akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki je znašala 3,1 milijarde evrov.

Porast v vrednosti 307,8 milijona evrov oziroma 4,2 odstotka izkazujejo pobrani domači davki na blago in storitve, ki so v letu 2024 znašali 7,6 milijarde evrov. V letu 2024 je bilo pobranega za 5,3 milijarde evrov davka na dodano vrednost, kar je 181,7 milijona evrov oziroma 3,5 odstotka več kot v letu 2023. Trošarine so bile realizirane v višini 1,7 milijarde evrov, kar je 8,6 milijona evrov oziroma 0,5 odstotka več kot leto prej.

Davčni dolg je na dan 31. december 2024 po preliminarnih podatkih znašal 871,7 milijona evrov za vse blagajne javnega financiranja in se je v letu 2024 glede na stanje 31. decembra 2023 zvišal za 29,9 milijona evrov oziroma 3,6 odstotka.

Od ustanovitve Finančne uprave v letu 2014 se je davčni dolg znižal za 549,6 milijona evrov oziroma 38,7 odstotka ob tem, da so v istem obdobju pobrani javnofinančni prihodki porasli za 11,5 milijarde evrov oziroma 84,5 odstotka.

V spodnji preglednici je prikazan trend rasti javnofinančnih prihodkov ob hkratnem upadanju  davčnega dolga ob koncu proračunskega leta. Delež dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih pada in za leto 2024 po preliminarnih podatkih znaša 3,5 odstotka.

Preglednica: Delež davčnega dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih in prejemkih v Finančni upravi po letih

2019 2020 2021 2022 2023 2024 (preliminarno)
Skupaj javnofinančni prihodki FURS 17.572.564.063 16.281.755.053 19.215.497.864 21.049.211.315 22.514.980.147 25.118.109.285
Davčni dolg na dan 31. 12. 1.180.360.733 998.089.393 918.507.974 896.349.990 841.808.794 871.706.731
Delež davčnega dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih in prejemkih FURS v % 6,7 6,1 4,8 4,3 3,7 3,5