Predlog zakona celovito ureja vse posebnosti glede kazenskopravne obravnave mladoletnikov, tako na področju materialne kazenske zakonodaje, kazenske procesne ureditve kot tudi na področju izvrševanja kazenskih sankcij.

Številne rešitve v predlogu zakona pomenijo odziv na opozorila domačih strokovnjakov glede težav pri delu z mladoletniki, ob hkratnem upoštevanju priporočil mednarodnih strokovnjakov Sveta Evrope za izboljšanje slovenskega mladoletniškega kazenskopravnega sistema.

Predlog zakona ureja posebnosti kazenske odgovornosti mladoletnika, ki je pogoj za izrek vzgojnega ukrepa. Vsebinsko se razlikuje od kazenske odgovornosti mladoletnika, ki je pogoj za kaznovanje, in ki je enaka ureditvi kazenske odgovornosti polnoletnih storilcev. To razlikovanje je obstajalo že doslej, vendar v materialnopravni zakonodaji ni bilo izrecno urejeno. Zaradi večjih možnosti individualizacije pri izrekanju vzgojnih ukrepov je razširjen nabor navodil in prepovedi, prav tako pa je razširjena možnost določitve navodil in prepovedi tudi na primere, ko je sicer mladoletniku izrečen zavodski vzgojni ukrep – doslej je bila ta možnost predvidena le v primeru izreka navodil in prepovedi. Podrobneje je urejeno odločanje o kazenskih sankcijah za kazniva dejanja v steku.

Nekatere ključne rešitve so namenjene predvsem pospešitvi postopkov proti mladoletnikom in zagotavljanju pogojev, da se čim bolj zgodaj ugotovi težave in potrebe mladoletnika, na katere se je treba v postopku odzvati, da se prepreči ponavljanje kaznivih dejanj in zagotovi najboljše možnosti za reintegracijo mladoletnika. V ta namen so postopki proti mladoletnikom predvideni kot prednostni, individualna ocena mladoletnika pa se mora izdelati čim bolj zgodaj v postopku. Tako bo moral že državni tožilec pred sprejetjem odločitve o nadaljnjem poteku postopka proti mladoletniku praviloma pridobiti individualno oceno.

Predvidena je ustanovitev posebnega centra za mladoletnike, ki bo izdelal individualno oceno mladoletnika, zlasti kadar bo verjetno, da ima mladoletnik kompleksnejše težave in je za ugotovitev stanja in pripravo predloga obravnave mladoletnika potreben tim strokovnjakov. Center bo pristojen tudi za izdelavo individualne ocene in predloga programa obravnave za potrebe postopka pred družinskim sodiščem, kadar bo postopek potekal za varstvo koristi otroka, ki naj bi storil hujše protipravno dejanje z znaki kaznivega dejanja, ko še ni dopolnil 14 let.

Predlog zakona nadalje uvaja skupno usposabljanje vseh strokovnjakov, ki kakorkoli sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov. S tem se bo, med drugim, zagotovilo učinkovitejše sodelovanje med njimi.

Glede na zaznane težave pri nameščanju mladostnikov v strokovne centre se ureja razmerje med odločanjem o ukrepih za varstvo koristi otrok na podlagi družinskega zakonika in odločanjem v kazenskih postopkih, predlog zakona pa uvaja nove omejevalne ukrepe, zlasti možnost začasne namestitve mladoletnika v strokovni center ali v prevzgojni dom.

Predvidene so tudi izboljšave pri izvrševanju kazenskih sankcij za mladoletnike. Tako na primer delo v prevzgojnem domu ne bo več temeljilo na vzgojnem programu, temveč na multidisciplinarnem programu obravnave, ki ga bo pripravila skupina strokovnjakov z vseh ključnih področij, na katerih je mladoletniku treba zagotoviti pomoč in obravnavo. Tudi pri samem izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom je predvideno sodelovanje različnih strok.

Ministrstvo bo pripombe na predlog zakona zbiralo do 14. februarja 2025.