V Kongresnem centru Brdo so predstavniki bolnišnic, zdravstvenih domov, strokovnih zbornic, zavodov in drugih deležnikov spoznali projekte, za katere je na področju digitalizacije zdravstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) namenjenih 83 milijonov evrov. "Namen digitalne transformacije zdravstva je vzpostaviti učinkovitejši, dostopnejši in kakovostnejši zdravstveni sistem, ki bo usmerjen v potrebe pacientov in omogočal boljše pogoje za delo zdravstvenega osebja ter optimizacijo virov," je v uvodnem nagovoru povedala mag. Teja Batagelj, v. d. generalne direktorice Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu.

Sledila je predstavitev desetih ključnih projektov, ki bodo s povezovanjem podatkov, procesov in virov omogočili bolj učinkovito in pregledno upravljanje zdravstvenega sistema:

• Centralni PACS (sistem za arhiviranje in prenos slikovnih podatkov): Projekt omogoča centralizirano shranjevanje radioloških slik, kar bo izboljšalo dostopnost slikovnega gradiva in zagotavljalo hrambo brez podvajanj preiskav ali lokacij istega slikovnega gradiva.
• Elektronski temperaturno-terapijski list (eTTL): Digitalizacija vnosa podatkov o pacientih v bolnišnični obravnavi bo omogočila boljšo sledljivost in natančnost pri spremljanju pacientovih vitalnih znakov in terapij.
• eKarton in enotni podatkovni model: Projekt za prvi nabor kliničnih področij vzpostavlja celovit in standardiziran elektronski karton (pregled strukturiranih podatkov pacientov) na nacionalni ravni, ki bo omogočal učinkovitejši pregled zdravstvenega stanja vsem timom, ki pacienta obravnavajo, kadarkoli pa bo dostopen tudi pacientu.
• Prehod na brezpapirno poslovanje: Cilj projekta je omogočiti brezpapirno zdravstveno obravnavo, kar bo zmanjšalo administrativno breme za izvajalce in hkrati povečalo število podatkov o pacientu, ki nastajajo izvorno v digitalni obliki, zagotovilo pa bo tudi možnost pretvorbe papirne dokumentacije v digitalno obliko.
• Zdravje na daljavo: Vzpostavljen bo enoten kanal za varno komunikacijo med pacienti in zdravstvenim osebjem (pacient bo lahko z vsemi timi, ki ga obravnavajo, komuniciral preko zVEM portala in mobilne aplikacije) ter med zdravstvenimi timi med seboj ob obravnavi pacienta, podatki o obravnavah na daljavo (vključno s podatki o vitalnih znakih pacienta) pa bodo sestavni del zdravstvene dokumentacije,
• Robotizirana priprava in shranjevanje zdravil: Uvedba lekarniških skladiščnih robotov bo povečala bolj učinkovito upravljanje z zalogami zdravil, uvedba robotov za pripravo kemoterapijskih pripravkov pa natančnejšo in za osebje bolj varno pripravo zdravil.
• Avtomatizacija delovnih razporedov v zdravstvu: Projekt uvaja digitalna orodja za avtomatizirano načrtovanje delovnih urnikov v bolnišnicah, kar bo izboljšalo organizacijo dela v zdravstvenih ustanovah.
• Vzpostavitev nove Centralne baze zdravil: Nova baza bo omogočila ažurne informacije o zdravilih ter lažje, boljše in za pacienta varnejše predpisovanje zdravil tako na recept, kot v bolnišnicah.
• Sistem za upravljanje s strateškimi podatki: Centraliziran sistem za poročanje in pregled strateških podatkov v zdravstvu
• Informacijski sistem za dispečerstvo: Nov enoten program za delo dispečerskih centrov v Sloveniji, povezan z enotnim programom za delo mobilnih enot NMP ter zdravstvenimi ustanovami, ki NMP izvajajo.

Več o projektih si lahko preberete na spletni strani Digitalizacija zdravstva.