Lanska gibanja v državnem proračunu dobro sledila načrtom

Proračunski odhodki so lani dosegli 15,4 milijarde evrov, kar je 0,3 odstotka več kot leta 2023, a 800 milijonov evrov manj od načrtov za leto 2024. Doseženi odhodki v lanskem letu so tako kljub okrepljeni negotovosti, ki v zadnjih letih spremlja proračunsko načrtovanje, v pretežni meri sledili načrtovani dinamiki in so znašali 94,9 odstotka načrtovanih odhodkov.

Prihodki so lani dosegli 14,6 milijarde evrov in so bili za 12,1 odstotka višji kot leta 2023. Načrte za lansko leto so presegli za 600 milijonov evrov oziroma 4,2 odstotka.

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo lani namenili dve milijardi evrov oziroma štiri odstotke manj kot leto prej. Povečal se je obseg sredstev za družinske prejemke, starševska nadomestila in zagotavljanje osebne asistence. Znižali pa so se transferji za zagotavljanje socialne varnosti, saj smo v letu 2023 več sredstev namenili za izredno denarno socialno pomoč zaradi poplav in plazov iz avgusta 2023 (upravičeni samski osebi ali družini, ki jim je nastala škoda ne glede na njihov materialni položaj), izplačali pa smo tudi zimski letni dodatek za upokojence.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 1,9 milijarde evrov, kar je 28,5 odstotka več kot leto prej. Največji delež – 1,4 milijarde evrov – je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Ta se je zaradi lanske 8,8-odstotne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov ter izplačila letnega dodatka za upokojence glede na leto 2023 zvišal za 30,2 odstotka.

Za investicije smo namenili 1,5 milijarde evrov oziroma 31,8 odstotka manj kot predlani. Nadaljevala so se vlaganja v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo. Nižja rast investicij je sicer posledica nižjih investicijskih transferjev občinam, ki so leto prej prejele večji del sredstev za odpravo posledic poplav, in javnim zavodom, ki so predlani prejeli sredstva za investicije na področju socialne politike.

Za subvencije smo namenili 618 milijonov evrov oziroma 34,4 odstotka manj kot leto prej. Predvsem se je zmanjšala pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu zaradi draginje. Obseg kompleksnih subvencij v kmetijstvu se je sicer povečal na 281 milijonov evrov, zaradi draginje smo izplačali 122 milijonov evrov, predvsem za nadomestila dobaviteljem električne energije in plina, za odpravo posledic škode v gospodarstvu po poplavah avgusta 2023 pa smo namenili 120 milijonov evrov.

V letih 2023 in 2024 smo za obnovo po poplavah sicer namenili že skoraj 1,1 milijarde evrov, od tega lani 464 milijonov evrov.

Iz rezerv smo lani namenili 1,2 milijarde evrov, od tega smo večino prenesli na proračunske sklade. Na sklad za obnovo po lanskih poplavah smo izločili 530 milijonov evrov. 

Proračunski prihodki

Z davčnimi prihodki, ki so predstavljali 83 odstotkov proračunskih prihodkov, smo lani zbrali 12,1 milijarde evrov oziroma 10,8 odstotka več kot leta 2023.

Večina davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost, s katerim smo lani zbrali 5,3 milijarde evrov oziroma 3,5 odstotka več kot predlani.

Prilivi od dohodnine so se zvišali za 20,8 odstotka na 2,1 milijarde evrov. K tolikšni rasti so prispevali visoka zaposlenost, rast plač, ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Lani so občine iz tega naslova skupaj prejele 1,5 milijarde evrov oziroma 3,4 odstotka več kot predlani.

Z davkom od dohodkov pravnih oseb smo zbrali 1,9 milijarde evrov, kar je 36,9 odstotka več kot predlani. K temu sta prispevala visok neto poračun premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v letu 2023, predvsem v bančnem sektorju, in začasno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov po poplavah avgusta 2023.

Prilivi od trošarin so se zvišali za 0,5 odstotka na 1,7 milijarde evrov.

Nedavčni prihodki pa so lani znašali 1,2 milijarde evrov oziroma 70,5 odstotka več kot predlani. Rast med drugim pripisujemo spremenjeni dinamiki vplačil dividend v lanskem letu in rasti teh vplačil glede na leto prej. Poleg tega je Slovenski državni holding avgusta lani v državni proračun nakazal bilančni dobiček v višini 79 milijonov evrov, kar predstavlja namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo po poplavah avgusta 2023.