Predlog spremenjene uredbe je prvi večji poseg v kriterije obsega in kakovosti v zadnjem desetletju in na novo definira merila za pridobitev statusa samozaposlenih in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Ključna smernica sprememb je načelo »vsako delo šteje«. Samozaposleni v kulturi namreč poleg svoje osnovne dejavnosti na področju kulture opravljajo tudi številna druga dela, od izobraževanja, mentoriranja, skrbi za internacionalizacijo njihovega dela, organizacijo gostovanj in ostale strokovne naloge. Po novem bo poleg umetniške kakovosti tudi to delo, ki je nujno za doseg izjemnih dosežkov v kulturi, presojano in upoštevano. Tako bodo strokovne komisije presojale kakovost na področju prijaviteljevega dela in njegov prispevek k razvoju področja, referenčnost prijavitelja, nominacije za nagrado in nagrade, prispevek k dostopnosti, internacionalizaciji ali medsektorski vpetosti kulture, ter prispevek k razvoju veščin, povezanih s področjem dela. 

Nov sistem točkovanja smiselno upošteva, da na nekaterih področjih nagrad ni, ali pa so podeljena za kolektivno delo in ne za posameznika. Prav tako referenčnost ni več omejena zgolj na medijsko poročanje, ampak predvideva tudi vlogo strokovnih združenj in referenčnih institucij, s čimer se naslavlja predvsem možnost kakovostnega dela samozaposlenih izven večjih mestnih središč, ki težje pridejo do prostora v osrednjih medijih. 

Kriteriji so po novem za vse poklice enaki in se modularno seštevajo, kar prinaša večjo jasnost in enakopravnejšo obravnavo. »V ospredju teh rešitev je razumevanje narave dela samozaposlenih v kulturi ter njihovega prekarnega položaja. Predpis se zdaj prilagaja njihovim realnim dosežkom, namesto, da bi morali samozaposleni svoje umetniške odločitve še naprej prilagajati pogojem uredbe,« je ob tem povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Točke in vrsta dela so bile smiselno prevedene iz obstoječega sistema, razen kjer niso ustrezale realnemu stanju na terenu. Tako je tudi po novem prag možno doseči s podobnim obsegom dela kot do sedaj. 

Po skoraj desetih letih se na novo definira tudi seznam poklicev samozaposlenih v kulturi, saj je v tem času nastalo veliko novih, predvsem tistih, ki so vezani na nove umetniške in tehnološke postopke, številni med njimi na področju filma. Uvaja se devet novih poklicev (asistent režiser, DJ, mikrofonist, kolorist, oblikovalec vizualnih učinkov, transdisciplinarni ustvarjalec, vizualni performer (VJ), vizualni tehnični producent in skrbnik kontinuitete/skripter). Več kot 20 poklicev je spremenjenih na vsebinski ali področni ravni. Posameznik se lahko po novem prijavi v razvid z največ petimi poklici, s čimer se upošteva bolj usmerjeni karierni razvoj.

Posodobljen je seznam nagrad s področja kulture, tako da upošteva bistveno več nagrad na različnih področjih, vključno s tistimi, ki so nastale v zadnjem desetletju. Uredba prinaša tudi številne manjše administrativne spremembe, ki bodo omogočale optimalnejše in hitrejše določanje statusa samozaposlenih v kulturi.

Spremembe uredbe so nastale v dialogu s strokovno javnostjo in predstavljajo ključno osnovo za nadaljnje ukrepe, s katerimi bo izboljšan delovni in socialni položaj samozaposlenih v kulturi.