Skoči do osrednje vsebine

Izboljšanje položaja rejnih živali je prednostna naloga ministrstva

Na ministrstvu zagovarjamo opustitev reje živali v kletkah. Prehod na rejo brez kletk mora biti postopen, saj se mora upoštevati dejavnike, ki med drugim vplivajo tudi na samooskrbo. Zagovarjamo dialog, zato bo datum, ko bo ukrep vstopil v veljavo odvisen tudi od pogovorov z vsemi deležniki in zagotovitvijo finančnih sredstev.

Na ministrstvu zagovarjamo opustitev reje živali v kletkah, zato si prizadevamo, da bi v najkrajšem možnem času pripravili vse potrebno za postopen prehod na rejo brez kletk. V zadnjem letu so bili že opravljeni konkretni koraki za spremembo zakonodaje. Kdaj bo pravilo o reji brez kletk stopilo v veljavo, pa je odvisno predvsem od pogovorov z vsemi deležniki in zagotovitvijo finančnih sredstev za ta prehod. Cilj je, da v Sloveniji ne bi bilo več reje živali v kletkah po letu 2028. Živali so čuteča živa bitja, zato moramo to zavedanje prenesti iz zakonodaje v prakso.

Po prikazu posnetkov ene od baterijskih rej v oddaji Tarča, ki je bila na sporedu včeraj, 9. januarja, je bil s strani Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR ) že odrejen izredni nadzor. Nadzor na farmi se torej danes že izvaja, postopek še ni zaključen in je v teku. Nadaljnji ukrepi bodo sprejeti na podlagi rezultatov pregleda. V zadnjih petih letih je bilo na tej kmetiji, s strani UVHVVR, izvedenih več nadzorov v zvezi z zaščito živali kokoši nesnic ter monitoringa in nadzora salmonel v jati. Nadzori v letih 2021 in 2023, v zvezi z zaščito kokoši nesnic, so bili izvedeni in neskladja niso bila zaznana. Neskladja pa so bila zaznana v zvezi z zagotavljanjem biovarnosti in zagotavljanjem zadostnega obsega dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije. Za ugotovljena neskladja so bili odrejeni ukrepi, ki jih je zavezanec izvedel.

V obstoječem programskem obdobju Skupne kmetijske politike so sicer rejcem že na voljo finančne vzpodbude, ki redijo živali nad dovoljenimi zakonskimi standardi - sofinanciranje investicij za prenovo obratov z namenom vpeljave boljših pogojev reje in direktna sredstva, ki jih lahko dobijo rejci za upoštevanje nadstandardov v reji.

Prizadevanja za dvig standardov bomo v naslednjih mesecih še nadgradili. V pripravi je shema, ki bo podprla rejce, ki zagotavljajo najvišje standarde za živali. V preteklem letu smo začeli z analizo stanja reje v kletkah in pripravo strategij za prehod na alternativne reje za kokoši nesnice in svinje. Na Svetu kmetijskih ministrov v Bruslju smo dali pobudo komisiji, da nadaljuje s pripravo zakonodajnih dosjejev vezanih na dobrobit živali. Med njimi je tudi dosje na temo reje v kletkah. Želimo, da se zakonodaja na tem področju ureja na celotnem ozemlju EU, saj gre za skupni trg. Prav tako smo v lanskem letu imenovali delovno skupino za več lokalne hrane v javnih zavodih. S tem ko smo predpisali odstotek živil iz ekološke proizvodnje, ki zdaj znaša 15 %, smo usmerili javne zavode k nakupu živalskih proizvodov iz rej, ki trenutno dosegajo najvišje standarde dobrobiti na našem trgu.

Tudi na UVHVVR so v preteklem letu sprejeli ukrepe, s katerimi poskušamo izboljšati tako preventivne aktivnosti, kot nadzor nad izvajanjem Zakona o zaščiti živali. Pri reorganizaciji letnih pregledov smo v lanskem letu prvič vpeljali oceno tveganja, s katero poskušamo pogostost pregledov določiti glede na to, kako tvegana je reja z vidika nepravilnosti. Prav tako smo kadrovsko okrepili inšpekcijo in posledično okrepili nadzor na terenu, kar kaže tudi statistika odvzetih živali. Za bolj učinkovit pregon kaznivih dejanj mučenja živali smo se povezali s tožilstvom in forenzičnim patologom.