Gradivo z Izhodišči za obdavčitev premoženja in ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela, s katerim želimo podpreti stanovanjsko politiko, razbremeniti delo in izboljšati konkurenčnost gospodarstva, je javno objavljeno na spletni strani Ministrstva za finance. 

Spodaj smo zbrali odgovore na nekaj najpogostejših vprašanj:

Kako je s prvo nepremičnino, v kateri prebiva njen lastnik?

Prva nepremičnina, v kateri njen lastnik tudi dejansko živi, bi bila povsem oproščena davka.

Kako je s prvo oziroma edino nepremičnino (lastniško ali solastniško), v kateri lastnik ne biva in je ne oddaja v najem?

V predlogu izhodišč je določen izvzem iz obdavčitve zgolj za stanovanjsko nepremičnino, v kateri lastnik tudi dejansko prebiva in ima tam prijavljeno stalno prebivališče, saj mu ta nepremičnina predstavlja rešitev njegovega stanovanjskega problema. Za tiste nepremičnine, pri katerih ti pogoji niso izpolnjeni, ta ugodnost za lastnike ali solastnika nepremičnine ne velja. Če lastnik v svoji nepremičnini, čeprav je ta njegova edina, dejansko stalno ne prebiva, lahko po predlogu izhodišč za tako nepremičnino uveljavi ugodnost iz naslova oddajanja premoženja v najem.

Kako bodo obravnavane nepremičnine, ki se oddajajo v najem?

Izhodišča predvidevajo ugodnost znižanja novega davka na stanovanjske nepremičnine v primeru, če se stanovanje, za katerega se davek odmeri, oddaja v najem na podlagi najemne pogodbe in so prejete najemnine kot dohodek prijavljene za odmero dohodnine od oddajanja premoženja v najem. Končna ugotovitev davčnega bremena je sicer odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera, po opravljenih izračunih pa bi lahko ugodnost zaradi oddajanja stanovanja v najem v višini 25 odstotkov najemnine celo presegla znesek novega davka na stanovanjske nepremičnine in dodatnega bremena za lastnika sploh ne bi bilo.

Bodo pravne osebe lahko uveljavljale ugodnost iz naslova oddajanja premoženja v najem?

Skladno s predlogom izhodišč pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih, ki stanovanjske nepremičnine uporabljajo za poslovno dejavnost, niso predvidene ugodnosti v okviru davka na stanovanjske nepremičnine, bi pa se lahko davek na stanovanjske nepremičnine po splošnih davčnih pravilih priznal kot davčno priznan odhodek pri izračunu davka od dohodkov pravnih oseb oziroma dohodnine iz naslova opravljanja dejavnosti in s tem posledično lahko tudi nižja obveznost iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb oziroma dohodnine.

Kako bo z obstoječim davkom na premoženje in nadomestilom za rabo stavbnega zemljišča (NUSZ)?

Predlog predstavlja obliko davka na premoženje. Pri predlogu obdavčitve torej ne gre za predlog nepremičninskega davka, ki bi po svoji vlogi nadomestil trenutno veljavno obremenitev z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ). Razlikovanje med davkom od premoženja in nepremičninskim davkom je izredno pomembno zlasti z vidika ciljev obdavčitve. Davek na nepremičnine namreč tradicionalno predstavlja domeno lokalnim skupnostim za ustvarjanje primernega okolja, v katerem nepremičnina leži, medtem ko je davek na premoženje namenjen zasledovanju drugih družbenih politik, npr. konkretno po predlogu izhodišč posredno podporo stanovanjski politiki in zagotavljanje sredstev za razbremenitev dela. Zaradi vsebinskega podvajanja novo predlaganega davka z že obstoječim davkom na premoženje, ki po vsebini v obdavčitev v glavnem zajame vse stanovanjske nepremičnine, razen prve, se z izhodišči predvideva ukinitev davka od premoženja, ne pa tudi NUSZ kot nepremičninskega davka.

Kako ravnati če so podatki, ki vplivajo na posplošeno vrednost nepremičnine, napačni:

Če menite da podatki o nepremičnini, zapisani v uradnih evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije, ne ustrezajo dejanskemu stanju, vam svetujemo, da podatke preverite na spletni povezavi Javni vpogled in po potrebi popravite, da bodo ustrezali dejanskemu stanju vaših nepremičnin. Pomembne informacije o določanju vrednosti nepremičnin ter o postopkih spreminjanja podatkov najdete na spletni strani E-prostor.