Vzpostavitev konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture CTAO ERIC
Pobudo za vzpostavitev observatorija Cherenkov Telescope Array Observatory (CTAO) so komisiji predložile Avstrija, Češka, Francija, Nemčija, Italija, Poljska, Slovenija, Španija in Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli (ESO), država članica gostiteljica CTAO ERIC pa bo Italija. V Sloveniji izgradnjo CTAO in sodelovanje slovenskih znanstvenikov pri projektu podpira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v okviru Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture 2030 (NRRI 2030).
Naloga CTAO ERIC je izgradnja ter nadaljnje upravljanje največjega observatorija na svetu za astronomijo z visokoenergijskimi kozmičnimi fotoni (med 20 GeV in 300 TeV). Sestavljen bo iz dveh sklopov: severni se gradi na La Palmi (Kanarski otoki, Španija), južni pa v kraju Paranal, v puščavi Atacama v Čilu.
Slovenski znanstveniki z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan v mednarodnem konzorciju Cherenkov Telescope Array (CTAC), ki je pripravil idejno zasnovo observatorija in raziskovalnih strategij, sodelujejo že od leta 2013. V pripravljalni fazi na izgradnjo so prispevali k širokemu naboru znanstvenih projektov in objav ter soustvarjali raziskovalno strategijo CTAO. Osredotočajo se na najzanimivejši področji raziskav v visokoenergijski astrofiziki – raziskave temne snovi in nove fizike z uporabo metod strojnega učenja ter uporabo meritev drugih eksperimentov s področja astrofizike delcev visokih in ekstremnih energij.
Slovenska raziskovalna skupina aktivno prispeva k pripravam za izgradnjo CTAO tudi na infrastrukturnem področju. V sodelovanju z Institut de Fisica d’Altes Energies, Universitat Autònoma de Barcelona in Università degli Studi di Padova prispeva k razvoju Ramanskega lidarja za karakterizacijo in monitoriranju atmosfere nad observatorijem na La Palmi (https://ctan-lidar-pathfinder.ung.si/).
Kot največji observatorij za visokoenergijsko astronomijo bo CTAO ERIC prispeval tako k splošnemu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju kot tudi k inovacijam in drugim družbenim izzivom, zato predstavlja dodano vrednost v zvezi z razvojem evropskega raziskovalnega prostora. Evropskim in mednarodnim raziskovalcem iz držav članic bo zagotavljal dostop do edinstvenih raziskovalnih podatkov, ki bodo omogočali boljši in celovitejši pogled na vesolje ter boljše razumevanje njegovih gradnikov, interakcij med njimi in visoko-energijskih procesov v njem.