Agencija RS za okolje je objavila rezultate vzorčenj tal, ki jih je izvedla v letu 2024, v okviru »Programa monitoringa kakovosti tal za obdobje 2022 do 2026«.

Program monitoringa kakovosti tal za leto 2024 je zajemal 15 vzorčnih mest na lokacijah (slika 1):

• MORAVSKE TOPLICE (M00097)
• PTUJ (M00098)
• VELIKI GABER (M00099)
• ŠKOFJA LOKA (M00100)
• HRPELJE (M00101)
• POSTOJNA (M00102)
• ŽEJE – POČEK (M00103)
• TRNOVSKA VAS (M00104)
• FRANKOVCI (M00105)
• SLOVENSKA BISTRICA (M00106)
• ROGAŠKA SLATINA (M00107)
• ŠOŠTANJ (M00108)
• VELENJE (M00109)
• METLIKA (M00110)
• TOLMIN (M00111).

Glede na namensko rabo tal smo vzorčenje opravili na dvanajstih lokacijah v stanovanjskih območjih, dve na kmetijskih (intenzivnih) zemljiščih in eno na  kmetijskem (ekstenzivnem) zemljišču.

Splošne lastnosti vzorčnih mest, terenski opisi talnih lastnosti ter rezultati pedoloških in kemijskih analiz s strokovnimi interpretacijami podatkov so na voljo v aplikaciji »Kakovost tal«.

Izbira sloja »Monitoring kakovosti tal (MKT) - Lokacije vzorčnih mest MKT« omogoča prikaz lokacij vseh vzorčnih mest, ki so bila že vključena v monitoring. Ob kliku na posamezno točko se odpre pojavno okence, kjer se z izbiro »Poročilo - Več informacij« dostopa do vseh podatkov in ugotovitev za posamezno vzorčno mesto.

Na osnovi izvedenega vzorčenja tal v okviru monitoringa kakovosti tal v letu 2024 ugotavljamo, da je bilo praktično na vsaki od lokacij zaznati onesnaževala v tleh. Slednja so največkrat posledica antropogenih primesi in delovanja človeka, ki se odraža kot premeščanje in mešanje zemljine na obarvanih lokacijah. To potrjuje, da je ozaveščenost ljudi o okolju in pomenu tal še vedno pomanjkljiva.

V večini primerov gre za presežene mejne imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh za eno ali več onesnaževal (težke kovine in fluoridi), ki zaradi namenske rabe tal in njenih lastnosti ne predstavljajo tveganj za zdravje ljudi in nevarnosti za okolje.

Na treh vzorčnih mestih so bile presežene opozorilne imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh za eno ali več onesnaževal (Ni, Pb, Hg in fluoridi). Največ preseganj v vzorcih tal, odvzetih v letu 2024, je bilo izmerjenih na vzorčnih mestih s stanovanjsko in kmetijsko (ekstenzivno) rabo. Najmanj preseganj je bilo zaznanih na tleh s kmetijsko (intenzivno) rabo, kar potrjuje, da preudarno kmetovanje ni vir onesnaženja. (slika 2)

Preseganje opozorilnih imisijskih vrednosti niklja v vzorcih tal z lokacij HRPELJE , POSTOJNA  in ŽEJE - POČEK  povezujemo z vplivom matične podlage (geogen izvor), saj vrednosti z globino naraščajo. Kljub preseganju niklja in glede na značilnosti rabe tal  ocenjujemo, da obstajajo minimalna tveganja za zdravje ljudi ter okolje. Najbolj problematično je bilo vzorčno mesto ŠKOFJA LOKA . Zaradi preseženih opozorilnih (Pb, Hg, fluoridi) imisijskih vrednosti in kritičnih (fluoridi) imisijskih vrednosti onesnaževal v spodnjem horizontu tal vzorčnega mesta ter specifične rabe tal (stanovanjsko območje - park), kjer se ljudje pogosto zadržujejo ocenjujemo, da obstajajo večja tveganja za zdravje ljudi ter manjša tveganja za spiranje onesnaževal v podzemne vode ter raznos onesnaženih prašnih delcev.

Rezultati kemijskih analiz odvzetih vzorcev tal iz slojev in horizontov v letu 2024 so prikazani na slikah 3 in 4.

Za zmanjševanje tveganj za zdravje ljudi in okolje bi bilo dobro zatraviti gole površine in vzdrževati gosto travno rušo. Z vidika zmanjševanja mobilnosti onesnaževal in njihove boljše razgradnje, nevtralizacije in transformacije, bi bilo smiselno tlom zvišati tudi pH (apnenje) ter povečali vsebnost organske snovi z ustreznim gnojenjem. S povečanjem organske snovi bi dodatno izboljšali še kationsko izmenjalno kapaciteto tal, ki vpliva na boljšo vezavo onesnaževal na delce organske snovi in glinenih mineralov tal ter njihovo manjšo dostopnost v talni raztopini. To pomeni, da onesnaževala težje prehajajo v rastline in se težje izpirajo v podtalnico.

Izvajanje monitoringa kakovosti tal v Sloveniji je predpisano v 147. členu Zakona o varstvu okolja. Pravilnik o monitoringu kakovosti tal (Pravilnik) pa določa način in obseg izvajanja monitoringa, metodologijo vzorčenja, analiziranje vzorcev in način poročanja o izsledkih monitoringa.

Monitoring kakovosti tal omogoča pridobitev zanesljivih podatkov o stopnji onesnaženosti tal, različnih spremembah kakovosti tal ter predvidenih posledicah različne rabe tal. Onesnaženost tal se določa na podlagi Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh, kjer so opredeljene nevarne snovi, katerih vrednosti se morajo spremljati v tleh.

Vzorci tal za pedološke in kemijske analize smo odvzeli iz različnih globin glede na rabo tal, skladno s Pravilnikom. Na vsaki lokacij vzorčnega mesta smo izkopali pedološki profil, na podlagi katerega smo določili talni tip, opisali talne horizonte in izmerili skupno globino tal do matične podlage. Iz pedološkega profila smo odvzeli porušene in neporušene vzorce tal, ločeno po horizontih.