Dvig subvencij za bivanje študentk in študentov

Eden od ukrepov je izenačitev višine subvencije za bivanje pri zasebnikih (v zasebnih študentskih domovih in pri fizičnih osebah) z višino dodatka k državni oz. Zoisovi štipendiji za bivanje izven kraja stalnega prebivališča. »Dodatek k štipendiji je trikrat višji kot subvencija za bivanje pri zasebnikih. Medtem ko subvencija znaša 32 evrov, dodatek znaša približno 100 evrov. Ker želimo za vse študentke in študente zagotoviti enake pogoje, načrtujemo, da bomo z novim študijskim letom 2025/2026 subvencije izenačili z dodatkom, torej bo tudi subvencija za bivanje pri zasebnikih znašala približno 100 evrov,« je poudaril minister dr. Igor Papič.

Študentke in študenti v Ljubljani, Mariboru in Kopru v veliki večini bivajo v javnih študentskih domovih, na drugem mestu so dijaški domovi, ki nudijo mesta tudi študentski populaciji. Medtem ko kapacitete v Mariboru zadostujejo, pa jih v Ljubljani in Kopru primanjkuje. »Najhitrejša rešitev za pomanjkanje študentskih postelj je subvencionirano bivanje pri zasebnikih, vendar število pogodb za takšno bivanje iz leta v leto upada. Eden glavnih razlogov je omenjeni razkorak med subvencijo za bivanje pri zasebnikih in dodatkom k štipendiji,« je dejal minister. Mnogi študentke in študenti namreč vložijo tako vlogo za subvencionirano bivanje pri zasebnikih kot tudi vlogo za štipendijo. Če dobijo štipendijo in s tem dodatek za bivanje, sprejmejo slednje, vloga za subvencijo pa propade. Posledično ima Študentski dom Ljubljana (ŠDL) kljub razpisanim 600 subvencijam na leto, trenutno le 80 realiziranih pogodb za subvencionirano bivanje pri zasebnikih. Subvencije razpisuje tudi Študentski dom Univerze na Primorskem (ŠD UP), in sicer 545 na leto. V letu 2023 je imel v povprečju sklenjenih le 127 pogodb.

Nadzor nad kakovostjo bivanja študentk in študentov

»Z bivanjsko problematiko se sooča praktično vsak študent, zato smo zelo veseli, da se je ministrstvo te tematike resno lotilo,« je dejal predsednik ŠOS Luka Mihalič. »Ocenjujemo, da na trgu posteljo najema okrog 20 tisoč študentov, ker ni dovolj mest v javnih študentskih domovih. V Ljubljani čaka na prednostni listi za sprejem v javne študentske domove okrog 2000 študentov, na Primorskem okrog 500. Za dostojno sobo morajo plačati tudi 300 ali več evrov na mesec. Študentski dom ni le postelja za študenta, ampak tudi okolje za vzpostavitev družbene mreže in izmenjavo mnenj. Z dialogom, kot ga imamo z ministrstvom, lahko dosežemo ukrepe, ki so usklajeni z dejanskimi potrebami študentov in prinašajo korist celotni družbi,« je še dejal Mihalič.

V nadaljnjih korakih glede bivanja študentk in študentov pa želi ministrstvo vzpostaviti tudi nadzor nad tem, v kakšnih razmerah dejansko bivajo študentke in študenti, ki prejemajo dodatek k štipendiji. »Pri prejemnikih subvencij Študentska pisarna preveri, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za oddajo namestitve študentkam in študentom, pri dodatku pa tega nadzora ni. Dodatek prejema nekaj več kot 4000 študentk in študentov, vendar nihče ne preveri, v kakšnih razmerah živijo. V nadaljevanju želimo poskrbeti, da bodo vsi študentke in študenti živeli v ustreznih razmerah,« je dejal minister.

Gradnje novih študentskih domov

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa načrtuje tudi dolgoročnejše ukrepe za reševanje bivanjske problematike študentk in študentov, in sicer gradnjo novih študentskih domov. V Ljubljani, kjer je pomanjkanje postelj najbolj pereče, je v načrtu novogradnja študentskega doma z okvirno 380 ležišči v sklopu ureditve na območju Roške ceste. »Upam, da bo letos končno potrjen Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), na kar čakamo že pet let,« je dejal minister. Prav tako je na voljo parcela za Bežigradom, kjer pa je možno takoj začeti z gradnjo. »Prostora bi bilo za približno 700 postelj. Z Družbo za svetovanje in upravljanje (DSU), ki je državno podjetje, se pogovarjamo, da bi DSU zgradil študentski dom in ga nato dal v najem ministrstvu oz. ŠDL. Še ena možna lokacija v Ljubljani pa je na območju sedanje Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo dobila nove prostore in bi nato na mestu stare fakultete lahko zrasel študentski dom,« je pojasnil minister. V Ljubljani je MVZI pred novim letom odkupil tudi del objekta Baragovo semenišče, v katerem deluje študentski dom Akademski kolegij. Odkupna cena je znašala 3,7 milijona evrov. Z odkupom se ohranja okoli 200 študentskih postelj. Načrtovana je celovita obnova objekta, ki pa bo potekala v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana po potrditvi OPPN. Na Primorskem pa je bil konec leta za 6,1 milijona evrov izveden nakup obnovljenega objekta Barka 2, ki ima približno 120 ležišč.

»V letu 2024 so potekala tudi razna obnovitvena in vzdrževalna dela na vseh lokacijah – Ljubljana, Maribor in Koper. Skupno je MVZI v preteklem letu za investicije v študentske domove namenil 10,5 milijonov evrov, v letu 2023 pa 9,5 milijonov,« je povedal minister.

Študentke in študenti ne bodo občutili dviga cen v javnih študentskih domovih

Minister se je dotaknil tudi napovedanega dviga cen v javnih študentskih domovih. Študentke in študenti opozarjajo, da bo dvig znašal 20 odstotkov. »Sestal se bom z direktorji študentskih domov, da mi pojasnijo, zakaj bodo dvignili cene. Nato bomo preverili, za koliko lahko dvignemo subvencije tudi za javne študentske domove, zato da dvig cen ne bo padel na ramena študentk in študentov oz. da bo ta dvig zanje minimalen. Če pa je težava v financiranju vzdrževalnih del, bo ministrstvo neposredno financiralo študentskim domovom ta dela,« pojasnjuje minister.