Nemški nacionalni referenčni laboratorij za SIP, Inštitut Friedrich Löffler, je 10. januarja 2025 potrdil okužbo z virusom SIP pri vodnem bivolu v kraju Märkisch-Oderland v zvezni deželi Brandenburg. V prosti reji s 14 vodnimi bivoli so v tednu pred potrditvijo SIP poginile tri živali. Zaradi situacije glede bolezni modrikastega jezika, predvsem kroženja serotipa 3, so najprej opravili preiskave na to bolezen. Rezultati so bili negativni. Zaradi podobnosti klinične slike obeh bolezni so diferencialno diagnostično opravili tudi preiskave na SIP.

Po potrditvi SIP so usmrtili še preostalih 11 živali, pri vseh so potrdili prisotnost virusa. Nemčija je sprejela in izvaja vse potrebne ukrepe za nadzor in preprečevanje širjenja bolezni. Popolnoma so ustavili ves promet s parkljarji (govedo, drobnica, prašiči) na območju zvezne dežele Brandenburg in Berlin. Okoli izbruha so vzpostavili zaščitno in ogroženo območje, na katerih se izvajajo ukrepi, ki jih predpisuje zakonodaja (prepoved premikov živali, klinični pregledi, vzorčenje …).

Preiskave in epidemiološka poizvedba, da bi ugotovili, kakšna je narava virusa in morebiten vir okužbe, še potekajo. Najverjetneje se je bolezen v rejo vnesla preko obiskovalcev in sprehajalcev, saj gre za rejo živali na prostem, kjer dostop do živali ni bil onemogočen.

SIP je zelo nalezljiva virusna bolezen parkljarjev (govedo, ovce, koze in prašiči). S SIP se lahko okužijo tudi parkljarji v živalskih vrtovih in parkljasta divjad. Za preprečevanje in nadzor SIP veljajo zelo stroga pravila, tako na nivoju Evropske unije kot v svetu – v skladu z zakonodajo EU in pravili Svetovne organizacije za zdravje živali (angleško World Organisation for Animal Health - WOAH). Zdravljenja ni. Če je okužena vsaj ena žival na kmetiji, je treba usmrtiti in neškodljivo uničiti vse dovzetne živali (parkljarje). SIP je izključno bolezen živali in se ne prenaša na ljudi.

Zadnji izbruh SIP v Sloveniji je bil leta 1968. O zadnjem izbruhu v Evropi so poročali leta 2011 v Bolgariji. Pred tem pa je bil velik izbruh SIP v letu 2001, ko se je bolezen najprej pojavila v Veliki Britaniji, nato pa še v Franciji, na Irskem in Nizozemskem.

Bolezen je endemična v Turčiji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki, številnih azijskih državah ter delih Južne Amerike. Nezakonit vnos živali in živalskih proizvodov iz teh držav predstavlja stalno tveganje za celotno evropsko kmetijstvo.