Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je po seji dejala: »To je eden od ključnih zakonov na področju zdravstva in predstavlja pomemben korak našega ministrstva oziroma vlade. Novela sledi napovedanim usmeritvam, ki ostajajo ves čas enake: regulirati oziroma urediti zdravstveno dejavnost. Med drugim ureja prehajanje zaposlenih iz javnega v zasebno zdravstvo. Predvsem pa spodbuja zaposlene, da bodo več delali oziroma ostajali v svojih matičnih ustanovah.«

Predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) med drugim nadgrajuje pogoje za izdajo soglasij za delo izven javnega zavoda, in sicer bodo zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih (JZZ) pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali podjemne pogodbe lahko sklepali le pri drugem JZZ ali koncesionarju (ne pa pri čistem zasebniku). Pogoji za izdajo soglasja pa bodo, da JZZ nima potrebe po dodatnem dopolnilnem delu, da delavec v celoti izpolnjuje svoje delovne obveznosti in ne odklanja nadurnega dela, dežurstva, stalne pripravljenosti in vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo ter da ima JZZ za to vrsto dejavnosti realiziran celoten program. Soglasje za delo drugje bo, ne glede na izpolnjevanje pogojev, lahko izdano za delo na fakultetah, za zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, za delo v okviru mobilnega paliativnega tima, pri Rdečem križu, Slovenia Transplantu, gorski reševalni službi, gasilcih, civilni zaščiti) in za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu.

Zdravstveni delavci, zaposleni v javnem sektorju, torej ne bodo več mogli dobiti soglasja za izvajanje samoplačniških zdravstvenih storitev pri kateremkoli drugem delodajalcu. Predlog novele ponuja možnost sklepanja podjemnih pogodb z lastnim zaposlenim, s tem da bodo te pogodbe davčno razbremenjene. Podjemne pogodbe bodo možne le za storitve iz seznama, ki jih določi minister za zdravje, in le za tiste, ki so 100-odstotno zaposleni v javnem zavodu. Delavci, zaposleni v JZZ, bodo lahko tržno dejavnost opravljali le pri lastnem delodajalcu, če bo zavod izpolnjeval pogoje in tovrstno dejavnost organiziral. Bodo pa JZZ na terciarnem nivoju lahko izjemoma sklepali pogodbe o zaposlitvah s krajšim delovnim časom z vrhunskimi strokovnjaki, zaposlenimi pri zasebnikih, ki na določenih področjih v zdravstvu opravljajo nove metode zdravljenja. Seznam teh storitev bo sprejel minister za zdravje. »S tem puščamo odprta vrata za zelo majhno skupino ljudi, ker seveda ne želimo, da bi bili pacienti v našem javnem sistemu prikrajšani za kakršnekoli storitve ali dejavnosti,« je razložila Jasna Humar, generalna direktorica Direktorata za zdravstveno varstvo.

Uvaja tudi merjenje dnevne delovne obremenitve zdravstvenih delavcev, kar bo tudi podlaga za soglasja za delo izven matičnega JZZ in sklepanje podjemnih pogodb. Merjenje bo zajemalo vse oblike dela in delovnega časa, enotno metodologijo bo določilo Ministrstvo za zdravje. »Enotno metodologijo na ministrstvu vidimo predvsem kot orodje menedžmenta, da bo imelo v rokah nekaj, s čimer bo lahko odločalo o tem, kdo dobi soglasje za delo pri drugem delodajalcu oziroma s kom se sklene podjemna pogodba v okviru dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu,« pravi ministrica.

Predlog novele jasno opredeljuje javno zdravstveno službo, njene izvajalce in JZZ, ki izvajajo javno in tudi tržno zdravstveno dejavnost, ter določa, da se dobiček JZZ porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti. Opredeljuje tudi tržno zdravstveno dejavnost in pogoje zanjo.

Določa organizacijo in zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in vanj vključuje vse zdravstvene delavce, zaposlene v javni zdravstveni mreži (torej vključno s koncesionarji), ki opravljajo zdravstvene storitve na področju, ki sodi v okvir dejavnosti neprekinjenega zdravstvenega varstva. »S tem želimo doseči, da bodo obremenitve bolj enakomerno razporejene in bodo tisti delavci, ki sedaj izvajajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, razbremenjeni,« pravi ministrica.

Uvajajo se zdravstvene regije in predvideva povezovanje JZZ za opravljanje skupnih zadev in uresničevanje skupnih interesov oziroma za namen celostne zdravstvene obravnave in boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev. »Zdravstvene regije bodo oblikovane na podoben način kot so območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,« je pojasnila ministrica.

Natančno določa pogoje za imenovanje in razrešitev direktorja, strokovnega direktorja, vodij organizacijskih enot v zdravstvenih zavodih in članov sveta zavoda ter njihove pristojnosti.

Novela ureja področje koncesij, in sicer jih veže na pravni status in dejanskega lastnika izvajalca zdravstvene dejavnosti v času izdaje koncesijske odločbe – če se ta spremeni, se koncesija odvzame. Ukinja avtomatično podaljševanje koncesij in določa pogoje za njihovo pridobitev.

Ministrica pravi, da je zakon usmerjen v večjo transparentnost, izboljšanje učinkovitosti in predvsem pravičnost zdravstvenega sistema. Jasna Humar pa dodaja: »Kot dva glavna temelja te novele v resnici vidimo postavitev mreže in vpeljavo merjenja delovnih obremenitev. Glavni cilj pa je, da naš zdravstveni sistem uredimo in ga naredimo preglednega ter predvidljivega.«

Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti je med drugim tudi del reformnih aktivnosti na področju zdravstva v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga financira Evropska unija – NextGenerationEU. Pogoj za pridobitev evropskih sredstev za izvedbo načrtovanih naložb je tudi izpolnitev mejnikov in ciljev na reformnih ukrepih.