Ministrstvo je raziskavo pripravilo s ciljem ugotoviti, kako dobro sistem naslavlja potrebe ciljne skupine otrok in mladostnikov, kot tudi, ali sistem pomoči pokrije njihove potrebe na različnih koncih kontinuuma težav – od preventive do najtežjih primerov otrok in mladostnikov ter katere skupine veljajo za najbolj ranljive, ker jih sistem spregleda ali pa zanje nima zagotovljenih ustreznih rešitev. V raziskavi je poseben poudarek na otrocih in mladostnikih, ki so nasilni do sebe ali do drugih oziroma so nasilni tako do sebe kot do drugih, ali pa se z nasiljem srečujejo v družinskem okolju in se zaradi težav z nasiljem znajdejo v različnih institucionalnih oblikah pomoči. 

Težave ali motnje pri otrocih in mladostnikih se največkrat kažejo kot posledica nefunkcionalnih družin, v katerih so izraženi simptomatični vzorci medosebnih družinskih interakcij. Raziskava pomanjkljivost delovanja sistema podpore in pomoči prepoznava v dvanajstih točkah:

• pomanjkanje zgodnje obravnave in pravočasnega prepoznavanja težav, zlasti pri predšolskih otrocih,
• pomanjkanje preventivnih psihosocialnih in drugih podpornih programov,
• dolge čakalne vrste pri specialistih in pomanjkanje strokovnjakov,
• slaba dostopnost storitev in neenak dostop do pomoči zlasti v ruralnih, oddaljenih območjih in za socialno šibkejše družine,
• pomanjkanje intenzivnih in individualnih obravnav otrok in mladostnikov,
• pomanjkanje programov, namenjenih staršem,
• pomanjkanje specializiranih programov (npr. za ranljive skupine otrok, starejše mladostnike, ob razveznih postopkih, po odpustu iz psihiatrične bolnišnice ali zavoda, ob večdimenzionalnih težavah – samomorilnost, v primeru nasilja v družini, v primeru otrok in mladostnikov, ki življenjsko ogrožajo druge ipd.),
• pomanjkanje ustreznih storitev ali namestitev, kar vodi v neprimerno nameščanje otrok,
• težave na kadrovskem področju v pristojnih institucijah,
• nepravičnost sistema pomoči,
• pomanjkanje celostnega pristopa in medsektorskega povezovanja (zdravstvo, sociala, družina, šolstvo, pravosodje, stanovanja, NVO, kultura),
• pomanjkanje podatkov in raziskav s področja raziskave.

S strani pristojnih resorjev je skladno z ugotovitvami raziskave treba posebno pozornost nameniti mladostnikom z izkušnjo brezdomstva, otrokom in mladostnikom, ki uživajo droge, otrokom in mladostnikom s hudimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki so življenjsko ogrožajoči sebi in drugim, otrokom in mladostnikom iz družin z visoko konfliktnimi razvezami, otrokom in mladostnikom, ki bi potrebovali namestitev v rejniški družini, starejšim mladostnikom, tik pred dopolnjenim 18. letom starosti ter otrokom in mladostnikom, ki prebivajo v strokovnih centrih, nimajo stika z matično družino in imajo majhno oziroma neobstoječo socialno mrežo.

Problematika, ki jo analizira raziskava, je kompleksna in jo bo treba naslavljati ter urejati sistemsko, k čemur si na ministrstvu tudi prizadevamo. Zato smo naročili izdelavo raziskave, ki smo jo v sodelovanju z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo pripravili za potrebe Sveta Republike Slovenije za otroke in družino. Svet je stalno posvetovalno telo Vlade, katerega člani so predstavniki nevladnih organizacij in strokovnih institucij s področja otrok in družine, predstavnika otrok ter predstavniki Vlade Republike Slovenije.