Socialni dialog, vztrajnost, potrpežljivost in strokovnost, ki so spremljali pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, so privedli do dogovora in podpisa dokumentov za uveljavitev nove plačne reforme, katerih poglavitni namen je omogočiti boljšo povezanost plačila za delo z rezultati dela, motivirati in povečati zadovoljstvo javnih uslužbencev ter v sistem povabiti novozaposlene in strokovnjake s posebnimi znanji, kar bo posledično dvignilo zaupanje v javno upravo in izboljšalo kakovost javnih storitev.

Sprejetju sprememb volilne zakonodaje na državni ravni, ki vrača volilno pravico osebam pod skrbništvom, ter spremembam volilne zakonodaje na lokalni ravni oz. novele Zakona o lokalnih volitvah, ki pomeni implementacijo odločbe Ustavnega sodišča ter sistemsko ureja volilni spor in vsebine, ki bodo prispevale k lažjemu izvajanju volilnih opravil, je sledilo konstruktivno sodelovanje z reprezentativnimi združenji občin.  Rezultat slednjega je sklenitev Dogovora o povprečnini za 2025 in 2026 in priprava novele Zakona o financiranju občin, ki krepi finančno stabilnost občin ter ureja sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji.

V poletnih mesecih sta bila dosežena dva pomembna mejnika: stavkovni sporazum s sindikati upravnih enot ter sprejetje Zakona o optimizaciji določenih ukrepov na upravnih enotah. Oba prinašata pomembne izboljšave tako za zaposlene kot tudi za uporabnike upravnih storitev.

Ob pogledu na preteklo leto ne smemo prezreti opravljenega dela pri pripravi Zakona o upravnem postopku, ki postavlja temelje za hitrejše in učinkovitejše postopke, ter številnih kakovostnih izobraževalnih vsebin, ki jih je izpeljala Upravna akademija. Prav tako so bile izvedene ključne aktivnosti za povečanje konkurenčnosti v sistemu javnega naročanja, kar bo pozitivno vplivalo na transparentnost in učinkovitost postopkov.

Na področju stvarnega premoženja je ministrstvo izboljšalo delovne pogoje javnih uslužbencev na več kot 30 lokacijah, uspešno izvedlo zahtevna javna naročila za storitvene dejavnosti ter nudilo pravno pomoč pri obnovi po poplavah. Poleg tega je bil izveden razpis za oddajo službenih stanovanj, omogočili smo letovanja za javne uslužbence in intenzivno delali na pripravi osnutka Strategije ravnanja z nepremičnim premoženjem države.

V nadaljevanju podrobneje predstavljamo dosežke ter obenem napovedujemo vsebinske usmeritve Ministrstva za javno upravo v letu 2025:

Prenova plačnega in uslužbenskega sistema

Zaposleni Ministrstva za javno upravo smo lani, v sodelovanju z drugimi deležniki, zaključili več let trajajoči projekt prenove plačnega sistema v javnem sektorju. Podrobnosti v zvezi s prenovo in implementacijo novega plačnega sistema so dostopne v posebni rubriki Prenova plačnega sistema. Obenem smo se lotili priprave prenove uslužbenskega sistema, kar bo omogočilo bolj transparentne in učinkovite selekcijske postopke ter večjo fleksibilnost pri upravljanju s kadri, s čimer se krepi strokovnost in kompetentnost javnih uslužbencev.

Pozornost uslužbenskemu sistemu bo v središču dela letos v kontekstu priprave Strategije razvoja zaposlenih do 2030, kakor tudi vzpostavitev kompetenčnega centra za razvoj kadrov v javni upravi. Ob pripravi novega Zakona o javnih uslužbencih in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, bodo prioritete še na področjih Zakona o funkcionarjih in Zakona o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini.

Sprejetje stavkovnega sporazuma s sindikati upravni enot

Preteklo leto je obenem zaznamovalo sprejetje stavkovnega sporazuma s sindikati upravnih enot in Zakona o optimizaciji določenih ukrepov na upravnih enotah. Sprejeta plačna reforma  je za upravne enote, ki so 1. januarja 2025 praznovale 30-letnico obstoja, prinesla pomembne spremembe, katerih cilj je izboljšati motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih na upravnih enotah ter ob tem tudi kakovost javnih storitev. Obenem se je lani začel proces kadrovskih, organizacijskih in strukturnih sprememb na upravnih enotah, s ciljem po izboljšanju učinkovitosti in kakovosti storitev.

Optimizacija procesov dela na upravnih enotah se bo glede na izkazane prioritete (tujska problematika, gradbene zadeve, podporne dejavnosti s poudarkom na skupnih finančnih službah) nadaljevala tudi letos. Še naprej bo tekla informatizacija procesov s poudarkom na tujski problematiki, gradbenih zadevah, drugih upravnih nalogah in digitalizaciji arhiva. Oblikovala se bodo merila in kriteriji za spremljanje obremenjenosti zaposlenih.

Financiranje občin in volilna zakonodaja

Lani je bil sklenjen Dogovor o povprečnini za 2025 in 2026 ter pripravljen predlog novele Zakona o financiranju občin (ZFO-1). Poglavitne spremembe, ki jih prinaša novela zakona, so, da se občinam zagotavlja več sredstev za njihovo delovanje (drugačen način določanja višine povprečnine, višji prag zadolževanja in zadolževanje v tujini).

Sprejete so bile novela Zakona o lokalnih volitvah, novela Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in novela Zakona o volitvah v državni zbor, ki je zagotovil, da imajo volilno pravico vsi državljani Slovenije, tudi za odrasle osebe, ki so bile v sodnih postopkih postavljene pod skrbništvo.

Med letošnjimi prioritetami je implementacija novele Zakona o lokalnih volitvah in sprejem novele Zakona o financiranju občin in njegova implementacija.

Podpora prostovoljstvu in nevladnim organizacijam

Leta 2024 je Ministrstvo za javno upravo izplačalo povrnitev škode društvom, ki so utrpela škodo zaradi poplav v letu 2023 in uspešno izvedlo tri ključne postopke Javni razpis za podporno okolje, Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in Javni poziv za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij v okviru EU in EFTA. Ministrstvo je obenem v javno razpravo na E-demokraciji podalo Osnutka strategije razvoja nevladnih organizacij in strategije razvoja prostovoljstva.

Strategije ravnanja z nepremičnin premoženjem države

Direktorat za stvarno premoženje je lani odgovorno skrbel za ravnanje s stvarnim premoženjem države in realiziral integralni dela proračuna v višini 99 odstotkov ter s tem poskrbel za boljše delovne pogoje javnih uslužbencev in ohranitev fonda nepremičnin v upravljanju ministrstva.

Ministrstvo za javno upravo bo na področju stvarnega premoženja letos nadaljevalo z realizacijo začrtanih ciljev, med drugim tudi realizacijo 37 projektov odprtih v Načrtu razvojnih programov, s pripravo in sprejemom Strategije ravnanja z nepremičnin premoženjem države ter pripravo projektne naloge za koncentracijo umestitve državnih organov v Ljubljani (zmanjšanje števila mikrolokacij).

Prenova Portala javnih naročil

Med uspešno uresničenimi projekti lanskega leta so tudi prenova Portala javnih naročil, vzpostavitev prenovljenega programa Akademije javnega naročanja, priprava in sprejetje Načrta za dvig konkurenčnosti v javnem naročanju za obdobje 2025–2030, ki vključuje 35 različnih ukrepov, ter priprava in sprejetje Načrta digitalne preobrazbe javnega naročanja 2025–2030, ki vključuje sedem sklopov ukrepov.

Pokazatelj uspešnega dela na tem področju so tudi podatki, ki kažejo, da je v Informacijskem sistem e—JN bilo leta 2024 registriranih 2.000 novih subjektov in 3.081 uporabnikov (vseh uporabnikov skupaj v e-JN je je 32.359, ki zastopajo 16.735 subjektov). V e-Dosje je bilo izvedenih 24.160 poizvedb na različne vire, preko e-Kataloga pa je bilo naročenih 8.221.074 izdelkov. Ministrstvo za javno upravo je oddalo 88 naročil za 112 milijonov evrov javnih naročil. Kot centralni nabavni organ je skrbniki krovnih pogodb in krovnih okvirnih sporazum za 19 različnih predmetov skupnih naročil v skupni pogodbeni vrednosti skoraj 369 milijonov evrov.

Letošnje leto bo v znamenju sprejema in izvajanja Načrta za dvig konkurenčnosti v javnem naročanju in Načrta za digitalno preobrazbo javnega naročanja ter tehnološka prenova sistema e-JN.

Novela Zakona o upravnem postopku

Konec leta 2024 je bila v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje dana novela Zakona o upravnem postopku, ki postavlja temelje za hitrejše in učinkovitejše postopke.

Obenem je bilo pregledanih 500 predlogov novih predpisov z vidika preprečevanja nastajanja novih administrativnih bremen in boljše zakonodaje ter podanih predlogov izboljšav na 151 predlogov predpisov. Vzpostavljeno je bilo Stičišče za oblikovanje politik, katerega temeljni namen je okrepiti proces oblikovanja javnih politik, ki prispevajo k prehodu v krožno gospodarstvo.

Upravna akademija je med drugim v okviru programa Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev do konca leta 2024 izvedla 500 usposabljanj in pri tem skupno presegla 20.000 udeležb javnih uslužbencev na usposabljanjih in e-usposabljanjih (skupno 20.364 udeležb).

Za letošnje leto je predviden sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku v Državnem zboru in sprejem Strategije za trajnostni razvoj javne uprave 2030 na Vladi RS ter potrditev Akcijskega načrta za izvedbo Strategije trajnostnega razvoja javne uprave 2030 na Vladi RS.

Krepili dobre odnose s tujimi državami

Ministrstvo za javno upravo je na mednarodnem parketu lani sodelovalo v številnih razpravah o izzivih, ki so skupni javnim upravam v Evropski uniji – zagotavljanje blaginje javnih uslužbencev, oblikovanje politik na podlagi dokazov, zagotavljanje vključenosti in integritete na vseh ravneh ter obvladovanje porasta uporabe umetne inteligence.

V okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je ministrstvo sodelovalo v luči nenehnega razvoja in iskanja rešitev na izzive današnje družbe. Na podlagi sodelovanja v njihovi mednarodni študiji zaupanja v vladne institucije Trust Survey 2023-2024 pa je pripravilo nabor ukrepov za spodbujanje zaupanja državljanov v javne institucije.

Ministrstvo je aktivno sodelovalo tudi na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, kjer je prikazalo pomemben doprinos zlasti z državami Zahodnega Balkana, s katerimi ima tradicionalno zelo dobro odnose. Tovrstne začrtane usmeritve bo nadaljevalo tudi v letošnjem letu.

Učinkovito izvajanje inšpekcijskega nadzora

Inšpektorat za javni sektor je v okviru Upravne inšpekcije s svojimi nadzori prispeval k dostopnejšim in učinkovitejšim upravnim storitvam za ljudi in gospodarstvo. Z Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev in plačni sistem pa je preverjal, ali so v zaposlitvenih postopkih bili izbrani kandidati, ki so izpolnjevali razpisne pogoje in s tem prispevali, da imamo kompetentne javne uslužbence.

Tudi letos se bo osredotočil na učinkovito izvajanje inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa in interesov pravnih in fizičnih oseb. S tem bo prispeval k pravilnemu izvajanju predpisov in odpravi nepravilnosti na področjih, ki sodijo v pristojnost Inšpektorata za javni sektor. V okviru Načrta dela za 2025 načrtuje – kot vsako leto – tudi izvedbo sistemskih nadzorov na področjih, za katera na podlagi preteklega ukrepanja ali opravljenih analiz ocenjuje, da so bolj tvegana za nastanek kršitev iz naših pristojnosti.

Obveščanje javnosti

O dosežki in delu ministrstva smo pravočasno obveščali tudi javnost. Preko številnih komunikacijskih kanalov smo skrbeli, da je bila tako strokovna, medijska kot tudi splošna javnost seznanjena in pravočasno informirana o novostih, izboljšavah in poteku javnih storitev, razvoju in spremembah, ki jih je uvajalo ministrstvo. Prizadevali smo si tudi, da so novinarji dobili pravočasne in celovite odgovore na vprašanja, pa tudi, da so dogodki, ki jih je organiziralo ministrstvo potekali tekoče, bili profesionalno izvedeni, dobro obiskani, javnost pa o njih čim bolje obveščena.