Skoči do osrednje vsebine

Alpska konvencija: podeljene nagrade mladim znanstvenikom, jutri zaključek slovenskega predsedovanja

Dan pred XVIII. Alpsko ministrsko konferenco so se na Brdu pri Kranju zbrali ministri in drugi visoki predstavniki držav pogodbenic konvencije. Na uradnem sprejemu so bile podeljene tudi nagrade mladim znanstvenikom (angleško Young Academics' Award).

Prvo mesto je osvojila Agnese Moroni iz Italije, ki je raziskovala vpliv umetnega zasneževanja v Alpah, drugo mesto Elena Grace Siegrist iz Švice, ki je raziskovala vpliv podnebnih sprememb na švicarsko pokrajino, tretje mesto pa Christina Dollinger iz Nemčije, ki je v svoji nalogi vrednotila vpliv upravljanja z gozdovi ob upoštevanju podnebnih sprememb v narodnem parku Berchtesgaden.

Narava, krajina, zrak, gore, čista voda in zmerna klima so ključne prednosti življenja v Alpah, ki so jih v vsealpski raziskavi zadovoljstva s kakovostjo življenja v Alpah omenili tamkajšnji prebivalci. Rešitve, ki so jih v okviru letošnjega natečaja na temo Odziv na okoljske spremembe in ohranjanje visoke kakovosti življenja v Alpah predlagali mladi znanstveniki, zagotovo dajejo odgovore na vprašanja, kako te kakovosti ohraniti in jih v prihodnje še izboljšati.

Vključevanje mladih je pomemben segment delovanja Alpske konvencije. Poleg podeljevanja nagrade mladim znanstvenikom v okviru Alpske konvencije deluje tudi mladinski parlament, Cipra, društvo za varstvo Alp, pa vsako leto v okviru projekta Yoalin mladim omogoča, da po alpskih deželah potujejo na podnebju prijazen način - z vlakom ali drugimi sredstvi trajnostne mobilnosti.

»Na eni strani gre za prenos znanja in vrednot, na drugi strani pa tudi za prepoznavanje potreb mladih v gorskih območjih, da bi jim lahko ponudili perspektivno življenje v gorah,« je podelitev nagrad ter prizadevanja konvencije pospremil Jože Novak, minister za naravne vire in prostor ter gostitelj dvodnevnega dogodka, ki je bil tudi slavnostni govorec nocojšnjega večera.

Pogodbenice in opazovalke smo pred več kot 30 leti imele vizijo, da smo z Alpsko konvencijo zastavile pot trajnostnega razvoja. V okviru konvencije iščemo skupne odgovore na številne izzive – podnebne in demografske spremembe, naravne nesreče, upadanje biotske raznovrstnosti, trajnostno mobilnost, ki so v gorah kot so Alpe prostorsko specifične in vplivajo na kakovost življenja alpskega prebivalstva. Kljub tem izzivom pa želimo »te kakovosti ohraniti v prihodnje, ter jih izboljšati, da bomo lahko čez nekaj let, ko bo spet ponovljena javnomnenjska raziskava, ugotavljali, ali so Alpe še vedno privlačne zaradi ohranjenosti narave in krajine, zraka, vode in ali so še prijetne za bivanje,« je pred zbranimi gosti poudaril minister Novak.

Dopoldne so se sicer pogodbenice sestale na 80. rednem zasedanju Stalnega odbora, ki mu v imenu Slovenije predseduje mag. Emil Florjančič iz Ministrstva za naravne vire in prostor. Pogodbenice so opravile zadnje priprave na izvedbo jutrišnje konference, podrobneje pa so se posvetile pregledu  izvajanja Večletnega programa dela Alpske konference in predvidenih aktivnosti v obdobju 2025–2026 ter izmenjale predloge za njegovo izvajanje po letu 2027 do 2030.

Jutri bo XVIII. Alpska ministrska konferenca in zaključek predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji

Na jutrišnji Alpski konferenci bodo ministri in drugi visoki predstavniki držav pogodbenic konvencije pregledali opravljeno delo, ki ga je slovensko predsedstvo vodilo pod sloganom Kakovostno življenje v Alpah za vse, se seznanili z rezultati delovnih teles Alpske konvencije zadnjih dveh let ter potrdili mandate za njihovo prihodnje delo.

Dogodka se bodo med drugimi udeležili: iz Lihtenštajna podpredsednica vlade in ministrica za notranje zadeve, gospodarstvo in okolje Sabine Monauni, nemška ministrica za okolje, varstvo narave, jedrsko varnost in varstvo potrošnikov Steffi Lemke, iz Italije namestnica ministra za okolje in energetsko varnost Vannia Gava, poslanka francoskega parlamenta Valérie Rossi ter dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Pogodbenice bodo na konferenci sprejele tri dokumente, ki jih je tekom predsedovanja pripravila Slovenija:

  • deseto Poročilo o stanju Alp o kakovosti življenja v Alpah s priporočili za prihodnje delo v luči izboljšanja pogojev,
  • Priporočila za izobraževanje o podnebnih spremembah v Alpah v formalnem in neformalnem izobraževanju ter več medresorskega sodelovanja na tem področju ter
  • Strateške usmeritve o biotski raznovrstnosti v Alpah kot podlaga za pripravo Akcijskega načrta za alpsko biotsko raznovrstnost.

Na spletni strani ministrstva so objavljene podrobnejše informacije o jutrišnjem dogodku ter program za predstavnike medijev.