Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

XVIII. Alpska ministrska konferenca in zaključek predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji

Z organizacijo XVIII. Alpske konference je Slovenija zaključila dveletno predsedovanje Alpski konvenciji in ga uradno predala Italiji. Minister Jože Novak je predstavil ključna sporočila slovenskega predsedovanja in med drugim poudaril, da moramo okrepiti preventivne dejavnosti za obvladovanje naravnih nesreč, povezanih z vodo in izvajati rešitve, ki temeljijo na naravi in bodo okrepile odpornost.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je na Brdu pri Kranju, v imenu predsedujoče države Slovenije, gostil ministre in druge visoke predstavnike držav pogodbenic Alpske konvencije. Na Alpski konferenci so ministri in drugi visoki predstavniki držav pogodbenic konvencije pregledali opravljeno delo, ki ga je slovensko predsedstvo vodilo pod sloganom Kakovostno življenje v Alpah za vse, se seznanili z rezultati delovnih teles Alpske konvencije zadnjih dveh let ter potrdili mandate za njihovo prihodnje delo.

Minister Novak je na novinarski konferenci predstavil ključna sporočila slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji 2023-2024. Poudaril je, da se Alpe soočajo s številnimi čezmejnimi izzivi, hkrati pa ponujajo priložnosti za sodelovanje pri iskanju rešitev za ohranitev tega posebnega ozemlja in življenja na njem.

»Alpska konvencija si bo še naprej prizadevala za trajnostni razvoj Alp na gospodarskem, ekološkem in socialnem področju in prispevala k ohranjanju in izboljšanju kakovosti življenja z varovanjem, prenovo in razvojem naselij. Vse to z namenom, da bi ljudem omogočila življenje in delo v Alpah.« Jože Novak, minister

Začeti moramo živeti z dejstvom, da so podnebne spremembe tu - z vsemi najostrejšimi posledicami za ljudi. Sprejeti moramo dejstvo, da naravne nesreče niso le občasni pojavi, temveč so redni spremljevalci našega življenja. »Zato moramo vlagati v rešitve, ki temeljijo na naravi in bodo okrepile odpornost,« je prepričan Novak. »Alpska konvencija je odlična platforma za učenje iz izkušenj drugih, da bi povečali odpornost na podnebne spremembe. Z razširjanjem rezultatov nagrade za mlade znanstvenike bomo zagotovili razvoj rešitev, ki temeljijo na dokazih.«

Predsedovanje Alpski konvenciji je iz rok ministra Novaka prevzela namestnica ministra za okolje in energetsko varnost Italije - Vannia Gava. Zahvalila se je za dve leti odličnega dela slovenski ekipi in izdelana poročila, ki to odražajo. Po besedah namestnice ministra je Italija za svoje predsedovanje predstavila praktičen program za ta - tako s kulturnega vidika kot vidika biotske raznovrstnosti - edinstven alpski prostor. Seveda pa se Alpe soočajo in se bodo soočale s številnimi izzivi. Gava je povedala, da bo Italija v času predsedovanja dala poseben poudarek biotski raznovrstnosti, podnebnim spremembam, kulturnemu vidiku za življenje prebivalcev na tem območju ter spreminjajočim se ledenikom.

Tako Gava kot tudi Novak pa sta poudarila pomen izobraževanja mladih in izpostavila, da jih moramo nujno vključiti v pripravo vseh ukrepov in tudi v tem pogledu spodbujati mednarodno sodelovanje. »Na eni strani gre za prenos znanja in vrednot, na drugi strani pa tudi za prepoznavanje potreb mladih v gorskih območjih, da bi jim lahko ponudili perspektivo življenja v gorah,« je še povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Pogodbenice so na konferenci sprejele tri dokumente, ki jih je med predsedovanjem pripravila Slovenija:

  • deseto Poročilo o stanju Alp o kakovosti življenja v Alpah s priporočili za prihodnje delo,
  • Priporočila za izobraževanje o podnebnih spremembah v Alpah ter
  • Strateške usmeritve o biotski raznovrstnosti v Alpah.

Dokumenti so plod uspešnega dela na vse-alpskem območju in tesnega sodelovanja tako s pogodbenicami (državami in EU), kot opazovalkami.

Med dvoletnim predsedovanjem smo se aktivno ukvarjali s tremi prednostnimi temami: kakovostjo življenja kot glavno temo, okoljskim izobraževanjem s poudarkom na podnebnih spremembah in biotsko raznovrstnostjo. Slovenija je na teh področjih zagotovila oprijemljive rezultate in prispevala k izvajanju vseh treh prednostnih področij Večletnega programa dela Alpske konference 2023–2030 (kakovost življenja, podnebne spremembe, biotska raznovrstnost).

Dogodka so se med drugimi udeležili: iz Lihtenštajna podpredsednica vlade in ministrica za notranje zadeve, gospodarstvo in okolje Sabine Monauni, nemška ministrica za okolje, varstvo narave, jedrsko varnost in varstvo potrošnikov Steffi Lemke, iz Italije namestnica ministra za okolje in energetsko varnost Vannia Gava, poslanka francoskega parlamenta Valérie Rossi ter dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.