Zasedanja je vodila poljska ministrica za izobraževanje Barbara Nowacka, udeležila pa se ga je tudi izvršna podpredsednica Evropske komisije Roxano Mînzatu, ki je med drugim pristojna za izobraževanje.

Državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je v okviru zasedanja opozorila na odsotnost celovitega koncepta izobraževanja v prednostnih nalogah nove Evropske komisije, kot tudi v nazivu izvršne podpredsednice Mînzatu. Izpostavila je poglaviten pomen izobraževanja za družbeni napredek, konkurenčnost in prihodnost Evropske unije na splošno. V skupni izjavi na pobudo Slovenije so Avstrija, Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Slovenija in Španija pozvale novo Evropsko komisijo, da izobraževanje prizna kot vrednoto in ga umesti v ospredje svojih prioritet. Izobraževanje namreč ni le orodje za razvoj spretnosti, temveč ključni temelj za osebnostno rast, pridobivanje kakovostnega znanja in razvoj aktivnega državljanstva.

V razpravi na temo implementacije kakovostnega vključujočega izobraževanja je državna sekretarka predstavila več kot desetletno zavezanost in prizadevanja Slovenije k zagotavljanju pravice do kakovostnega izobraževanja za vse učeče se. Izpostavila je najpomembnejša področja napredka in izstopajoče dobre prakse na področju vzpostavljanja vključujočega nacionalnega izobraževalnega sistema in ukrepov, ki izenačujejo družbene neenakosti, lajšajo in širijo dostop do izobraževanja ter zagotavljajo strokovno pomoč in podporo otrokom, učencem, staršem in učiteljem.

Državna sekretarka je v razpravi o spremljanju in vrednotenju implementacije vključujočega izobraževanja predstavila slovensko ureditev šolske samoevalvacije ter vloge državnih organov pri nadziranju, ocenjevanju in posodabljanju ukrepov na področju vključujočega izobraževanja in strategij za izboljšave. Poudarila je pomen evropskega in mednarodnega sodelovanja na področju zbiranja in primerjanja kakovostnih podatkov, izmenjave dobrih praks ter iskanja skupnih rešitev.