Ministrica Fajon na Svetu EU za zunanje zadeve: EU mora biti v odnosih z ZDA enotna in usklajena

V razpravi o ruski agresiji na Ukrajino, ki jo je po dosedanji praksi preko videokonference uvodoma nagovoril ukrajinski zunanji minister Sibiha, je ministrica Fajon ponovno poudarila, da Slovenija ostro obsoja rusko agresijo na Ukrajino in podpira nadaljnjo pomoč Ukrajini, tudi preko pobude "Žito iz Ukrajine" in kot aktivna zagovornica zagotavljanja odgovornosti. "Evropska unija se mora tudi v stikih z novo ameriško administracijo, še naprej zavzemati za pravičen in trajen mir, ki bo sprejemljiv za Ukrajino ter si zagotoviti sedež za pogajalsko mizo, ko bo do tega prišlo," je izjavila slovenska ministrica. Z ministrskimi kolegi je delila tudi svoje vtise z nedavnega obiska v Kijevu v okviru ministrskega zasedanja Ukrajina-Jugovzhodna Evropa. V imenu Slovenije je podprla pripravo 16. svežnja sankcij kot dodatni pritisk na Rusijo in njene podpornice. Ta sveženj sankcij, ki naj bi ga sprejeli ob tretji obletnici vojne, bo osredotočen na sektorske ukrepe.

Nadalje so EU zunanje ministrice in ministri razpravljali o prioritetah, izzivih in priložnostih sodelovanja z novo ameriško administracijo, predvsem na področju zunanje in varnostne politike. "V pogovorih z našimi ameriškimi partnerji poudarjamo pomen čezatlantskega sodelovanje tudi v luči krepitve naših vrednot in interesov. Evropska unija mora biti vodilna v podpori multilateralizmu, ravnati moramo na podlagi naših načel, vključno z mednarodnim pravom in Ustanovno listino OZN," je povedala ministrica Fajon. Dodala je, da potrebujemo znotraj EU boljšo koordinacijo in izmenjavo informacij, da bomo lažje odzivali, ko gre za sodelovanje v trgovinski politiki in drugih globalnih izzivih.

Zadnja točka na dnevnem redu Sveta EU za zunanjo politiko je bila namenjena razpravi o situaciji na Bližnjem vzhodu. Ta se je nanašala na: 1) na podporo Siriji v prehodnem obdobju, kjer je bilo v ospredju predvsem vprašanje sproščanja sankcij; 2) na oživitev partnerstva z Libanonom po imenovanju predsednika in predsednika vlade; 3) in na razmere v Izraelu in Palestini po sprejetem dogovoru o premirju in izpustitvi talcev v zameno za politične ujetnike. Glede Sirije po besedah zunanje ministrice Fajon Slovenija izpostavlja pomen mirne in vključujoče politične tranzicije v skladu s ključnimi načeli resolucije Varnostnega sveta OZN 2254, zaščite civilistov, zagotavljanja neodvisnosti in ozemeljske celovitosti države ter vzpostavitve pogojev za olajšanje dostave humanitarne pomoči prebivalstvu. Glede na nove razmere in v smislu signala podpore mirni politični tranziciji Slovenija podpira postopno odpravo dela sankcij proti Siriji z ustreznimi varovali v primeru poslabšanja razmer ter poziva k neprekinjeni dostavi humanitarne pomoči. "Ob dogovoru o premirju in izpustitvi talcev v zameno za ujetnike med Izraelom in Hamasom, ki bo med drugim omogočil dostavo nujne humanitarne pomoči v Gazo, je pomembno, da se dogovor uresniči v celoti, predvsem moramo okrepiti prizadevanja za trajen mir in rešitev v obliki dveh držav, povečati moramo humanitarno pomoč, UNRWA je pri tem nepogrešljiva," je poudarila ministrica Fajon v razpravi o razmerah v Izraelu in Palestini.

V okviru razprave o konfliktu v Demokratični republiki Kongo je ministrica Fajon obsodila stopnjevanje nasilja in pozvala k zaščiti civilistov ter k obnovi dialoga in iskanju politične rešitve.

Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaje Kallas je pod aktualnimi zadevami izpostavila Moldavijo po ustavitvi dobave plina s strani ruskega Gazproma s 1. januarjem ter Gruzijo, kjer se protesti proti aktualnim oblastem nadaljujejo. Svet je potrdil predlog ponovne uvedbe vizumske obveznosti za nosilce diplomatskih in službenih potnih listin v Gruziji, kar je bila tema decembrskega zasedanja.

V neformalni razpravi na temo hibridnih groženj, tudi v luči nedavnih napadov na kritično infrastrukturo v Baltskem morju so EU ministrice in ministri razpravljali o nadaljnjih načinih preprečevanja in odzivanja na ruske hibridne aktivnosti. Slovenska zunanja ministrica je izrazila solidarnost s prizadetimi državami v Baltskem morju. Zavzela se je za več podpor partnerjem na Zahodnem Balkanu, kot pozitivno prakso je navedla Center za kibernetsko zmogljivost Zahodnega Balkana v Podgorici, vodilno regionalno pobudo za izboljšanje zmogljivosti in odpornosti kibernetske varnosti v regiji, ki ga je Slovenija ustanovila skupaj s Francijo in Črno goro.