Skoči do osrednje vsebine

Mladi želijo soustvarjati rešitve za družbene in okoljske izzive

Sodelovanje mladih je ključno za trajnostno prihodnost, a pogosto čutijo, da njihov glas ni slišan. To potrjujejo rezultati ankete, izvedene v okviru projekta Stičišče za oblikovanje politik (SOP) v sodelovanju z Unicefom Slovenija.
Na obzidju ljubljanskega gradu sedijo mladi in opazujejo razgled na Ljubljano.

V anketi U-Report je sodelovalo več kot 170 mladih, večinoma starih med 15 in 30 let, ki so delili svoje poglede na ključne družbene in okoljske izzive ter predloge za izboljšanje vključevanja v oblikovanje politik. | Avtor: Andrej Tarfila, STO

V anketi U-Report je sodelovalo več kot 170 mladih, večinoma starih med 15 in 30 let, ki so delili svoje poglede na ključne družbene in okoljske izzive ter predloge za izboljšanje vključevanja v oblikovanje politik.

Kaj mlade najbolj skrbi? Iz rezultatov ankete je razvidno, jih najbolj skrbijo vojne in konflikti (21 odstotkov), na kar vplivajo globalne razmere in občutek negotovosti. Sledili so draginja (16 odstotkov) in stanovanjski problemi (13 odstotkov). Slednji poudarjajo izzive, s katerimi se mladi soočajo pri doseganju finančne in bivanjske stabilnosti. Kot pomembna problema prav tako izstopajo podnebne spremembe (11 odstotkov) in nasilje med vrstniki (12 odstotkov).

Kar 67 odstotkov mladih ne pozna koncepta krožnega in nizkoogljičnega gospodarstva. To kaže na nujnost izobraževanja in ozaveščanja, ki bi mladim približalo te pomembne teme.

Zakaj mladi niso bolj vključeni? Anketa je razkrila, da se mladi pogosto počutijo, da nimajo vpliva. 39 odstotkov jih meni, da jih politiki in odrasli ne jemljejo resno, 20 odstotkov se jih počuti premalo poučenih o okoljskih temah. 17 odstotkov jih navaja pomanjkanje spodbud za sodelovanje, 9 odstotkov pa nezanimiva promocijska sporočila države. Ob tem jih 9 odstotkov ne zaupa institucijam.

Kako jih pritegniti k sodelovanju? Mladi so predlagali več načinov za njihovo aktivacijo, kot so obiski šol in mladinskih prostorov (24 odstotkov), delavnice za izmenjavo idej in rešitev (21 odstotkov) in družbena omrežja (21 odstotkov) kot ključni kanal za komuniciranje.

Mladi kot pomembne prioritete za zeleno prihodnost prepoznavajo v preobrazbi industrije in ustvarjanje zelenih delovnih mest (26 odstotkov), trajnostni mobilnosti (13 odstotkov) in učinkovitemu ravnanju z naravnimi viri (14 odstotkov).

Če potegnemo črto, rezultati izvedene ankete kažejo, da mladi želijo sodelovati pri reševanju družbenih in okoljskih izzivov, vendar se pogosto srečujejo z občutkom, da njihov glas ni slišan. Med najpomembnejšimi temami, ki jih izpostavljajo, so podnebne spremembe, stanovanjska problematika in trajnostni razvoj. In prav projekt, kot je Stičišče za oblikovanje politik, predstavlja pomemben korak k vključevanju njihovih glasov in idej v oblikovanje politik.

Unicefova globalna platforma U-Report je bila ustvarjena z namenom spodbujanja participacije otrok in mladih. V 102 državah sveta deluje že skoraj 37 milijonov U-Reporterjev. Ti s pomočjo aplikacij za klepet (Facebook, Instagram, Whatsapp, Viber …) brezplačno in anonimno podajajo svoja mnenja, Unicef pa z odgovori spodbuja odrasle, da sprejemajo odločitve v korist otrok. U-Report Slovenija deluje pod okriljem Unicefa Slovenija, s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi.

Rezultati ankete odražajo mnenja, ki so jih posredovali U-Reporterji in niso reprezentativni za otroke in mlade po vsem svetu ali za posamezno državo oz. regijo. Unicef Slovenija si prizadeva okrepiti glas otrok in mladih, zato lahko preko U-Reporta posredujejo svoje izkušnje in stališča. U-Report pri pridobivanju mnenj ne uporablja statističnih metod za reprezentativnost vzorca. Priporočeno je, da se rezultati ankete uporabljajo kot dodaten vir, ki podkrepi statistično zanesljivejše metode zbiranja podatkov.

  • Namen Stičišča za oblikovanje politik je omogočiti razvoj novih in celovitih rešitev na področju politik in ukrepov v javnem sektorju preko sodelovanja in eksperimentiranja s široko raznovrstnimi skupinami ljudi. Želimo podpreti procese odločanja na način, ki vključuje raznolike deležnike, kot so nevladne organizacije, skupnosti, strokovnjaki, univerze, raziskovalni centri in podjetja.