Poljsko predsedstvo, ki je januarja prevzelo vodenje Sveta EU, je na začetku zasedanja kmetijskim ministrom predstavilo svoj polletni program dela. V ospredje postavljajo krepitev prehranske varnosti in položaja kmetov v prehranski verigi, izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja ter povečanje njegove odpornosti na krize, stabilizacijo prihodkov in pravičen dohodek kmetov, okrepljeno vlogo kmetov v verigi, pa tudi izzive, povezane z načrtovano širitvijo EU.

V okviru kmetijskih točk je Komisija predstavila dva, pred dobrim mesecem dni objavljena zakonodajna predloga, ki izhajata iz spomladi predstavljenega svežnja ukrepov za obvladovanje kriznih razmer v kmetijstvu. Namen predlogov je okrepiti položaj kmetov in obnoviti zaupanje med akterji v agroživilski dobavni verigi. Slovenija je pozdravila predlagane spremembe skupne ureditve trgov, pri čemer je poudarila pomen upoštevanja posebnosti držav članic. Za Slovenijo je ključno, da se omogoči hkratno priznanje zadrug kot organizacij proizvajalcev za različne sektorje. Prav tako je pozdravila vzpostavitev boljšega sodelovanja nadzornih organov pri odpravi nepoštenih poslovnih praks v agroživilski verigi, izhajajoč iz dejstva, da bodo postopkovna pravila za čezmejno sodelovanje, vključno z mehanizmom medsebojne pomoči, prispevala k zaščiti kmetov ter malih in srednje velikih dobaviteljev pred zlorabami.

Svet je razpravljal tudi o potrebi po reviziji postopka potrditve smotrnosti glede izvajanja strateških načrtov, kar je bilo poudarjeno v skupnem pismu 27 držav članic, vključno s Slovenijo, ter o poenostavitvah zelene arhitekture. Slovenija je podprla nadaljnje zakonodajne spremembe za poenostavitev postopkov, ki bodo omogočile učinkovitejšo porabo sredstev skupne kmetijske politike (SKP) brez nepotrebnih zapletov. Prav tako je Slovenija izrazila podporo izboljšanju sprejemljivosti zelene arhitekture za kmete, kar bo pripomoglo k boljšemu doseganju ciljev zelenega dogovora.

Svet se je seznanil in razpravljal o aktualnih dogodkih v mednarodni trgovini s kmetijskimi proizvodi, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena učinkom trgovinskih sporazumov in netarifnim oviram za izvoz kmetijskih proizvodov. Trendi (rast in stabilnost izvoza ter stabilnost presežka v trgovini) potrjujejo, da EU ostaja močan akter v mednarodni trgovini. Slovenija v mednarodni trgovini podpira spoštovanje visokih standardov na področju varne hrane, dobrobiti živali, okolja, podnebja in trajnosti.

V okviru točk razno je Slovenija podprla pobudo Nemčije za zmanjšanje upravnega bremena za ekološke kmete in predelovalce, pobudo Slovaške v zvezi z omejevanjem nepoštenih trgovinskih praks in preprečevanjem zlorabe prevladujočega položaja nekaterih akterjev v verigi preskrbe s hrano. Prav tako je podprla pobudo Luksemburga za krepitev poštenih mednarodnih trgovinskih praks, zlasti glede uvoznih toleranc za ostanke fitofarmacevtskih sredstev. Slovenija je intervenirala tudi pri točki na predlog Cipra o skupnem pismu ministrov EUMED9, poslanem osmim evropskim komisarjem decembra 2024, o potrebni pripravljenosti in odzivu na povečana tveganja podnebnih sprememb v sredozemski regiji, ter poudarila da se bo za to zavzemala tudi v letu 2025.