V ospredju Slovenskega startup foruma 2025 uresničevanje ciljev Slovenske startup strategije 2030

V ospredju dogodka je bilo uresničevanje ciljev Slovenske startup strategije do leta 2030. Udeleženci so med drugim razpravljali o dvigu s trenutnih 24 odstotkov izpolnjenih standardov evropske zveze za pospešitev rasti startup podjetij (angleško Europe Startup Nations Alliance - ESNA) na želenih 69 odstotkov do leta 2030.

Strategija, katere pripravo vodi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), poleg tega predvideva še:

• podvojitev števila startupov na milijon prebivalcev (na 476), 
• desetkratno povečanje investicij tveganega kapitala na prebivalca (na 410 evrov),
• natančno merjenje podatkov o startupih (zaposlovanja, prihodkov in dodane vrednosti ...) ter vsaj 25-odstotno medletno rast teh kazalnikov,
• povečano uspešnost slovenskih podjetij pri črpanju sredstev Evrospkega sveta za inovacije (angleško European Innovation Council - EIC) programov,
• vsaj 69-odstotno izpolnjevanje standardov ESNA najkrajšem možnem času, dolgoročno ohranjanje vsaj dela domačega lastništva, dolgoročno ohranjanje poslovnih in inovacijskih funkcij v Sloveniji.

Za dosego teh ciljev strategija temelji na petih ključnih pobudah:

• krepitev podpornega okolja za startupe,
• privabljanje globalnih talentov,
• razvoj trga tveganega kapitala,
• uvajanje opcijskega nagrajevanja zaposlenih,
• uvedba vitke delniške družbe, ki poenostavlja ustanavljanje in upravljanje podjetij.

Potrebna je hitrejša implementacija rešitev

Državni sekretar MGTŠ Matevž Frangež je strnil svoje vtise o forumu: »Slovenski startup forum je pokazal visoko podporo strategiji, ki je usmerjena v to, da Slovenija postane eden boljših evropskih startup ekosistemov. Ključno pa je, da se spremembe začnejo hitro uresničevati.«

Podobno je poudarila tudi Tatjana Zabasu Mikuž, direktorica sklada South Central Ventures: »Slovenska startup strategija dobro povzema ključne izzive in po moji oceni tudi izpostavlja prave strateške pobude. Nujno pa je, da se tiste spremembe, ki so identificirane, tudi dejansko začnejo dogajati. Za to je nujno razumevanje in sodelovanje vseh resorjev, se pravi ministrstev za gospodarstvo, finance, delo, saj parcialne rešitve ne morejo dati želenih rezultatov. Upam, da lahko recimo Startup forum prispeva k temu, da strategijo čimprej tudi začnemo izvajati.«

Cilj je ustvariti privlačno okolje, ki bo privabilo in zadržalo najboljše talente

Po mednarodnih standardih privlačnih startup okolij, ki jih oblikuje in meri ESNA, Slovenija danes dosega 24 odstotkov omenjenih standardov. Cilj do leta 2030 je ta odstotek dvigniti na 69. Rešitve, s katerimi bi naše poslovno okolje naredili bolj privlačno, so znane, sedaj je na vrsti njihova realizacija.

»Vesel sem, da je bilo na forumu iz vseh strani slišati enoten cilj povečanja števila globalnih visokotehnoloških podjetij, ki delujejo v Sloveniji. Želim si, da bi vlada upoštevala naše predloge in s primerno konkurenčno razbremenitvijo plač tudi pokazala, da si res želi take visoko kvalificirane in skrajno mobilne kadre zadržati ali privabiti nazaj v Slovenijo. Zadnji ukrep, posebne osebne olajšave, za nove rezidente je že rezultat našega sodelovanja,« je v uvodni debati izpostavil Gregor Rebolj iz Silicon Gardens in Slovenskega tehnološkega foruma.

Zbrani so bili enotni, da so cilji do leta 2030 zastavljeni dovolj ambiciozno

Na uvodnem panelu z naslovom "Ocena potenciala slovenskega startup sektorja" so o ambicioznosti ciljev Slovenske startup strategije 2030 razpravljali Nikolina Prah, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Tatjana Zabasu Mikuž ter Matej Rus, vodja iniciative Start:up Slovenija. Tako panelisti kot tudi udeleženci dogodka so si bili enotni, da so zastavljeni cilji dovolj ambiciozni, da pa je potrebno povečati hitrost implementacije rešitev, v kolikor želimo nadoknaditi zaostanek za primerljivimi ekosistemi.

»Pred letom dni smo se dogovorili o pomembnih korakih za izboljšanje startup okolja v Sloveniji, a se ni zgodilo veliko. Spremembe, na katere smo upali, so se izkazale kot delne rešitve. To je bil moj največji strah – da bomo naredili določene poteze zgolj zato, da bomo lahko rekli, da smo jih naredili. Napredek ne bo mogoč, kljub podpori MGTŠ, če za tem ne bodo stala tudi ostala ministrstva, vključno s predsednikom vlade.« je dinamiko pokomentiral Vuk Lau, partner v Silicon Gardens in predsednik upravnega odbora Sekcije Startup in Scaleup podjetij pri GZS.

Sogovorniki so poudarili tudi nujnost, da kontinuiteta in intenzivnost implementacije rešitev ter ukrepov ostaneta neodvisni od političnih mandatov.

»V izhodiščih Slovenske startup strategije smo si zastavili ambiciozne cilje, katerim sledijo tudi ambiciozni ukrepi. Pri teh pa bo nujno potrebno aktivno sodelovanje vseh deležnikov, predvsem pa realizacija ukrepov, ki izhajajo iz petih strateških področij. Zastavljeni ukrepi predstavljajo smer, v katero želimo iti na področju startupov in ta smer mora ostati konstantna, ne glede na politične spremembe. Vseh pet stebrov skupaj z ukrepi, predstavlja zaokroženo nadgradnjo slovenskega startup ekosistema in samo z dosledno in hkratno implementacijo vseh, bomo lahko naredili resen napredek v smeri izboljšanja konkurenčnosti slovenskih startupov,« je poudaril Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in industrijo na MGTŠ.

Prvič predstavljen katalog najboljših evropskih praks

Arthur Jordão, izvršni direktor ESNA, je zbranim na forumu predstavil standard (angleško Startup Nation Standards), na podlagi katerega merijo privlačnost 24 evropskih držav. Predstavil je rezultate raziskave za leto 2024 ter prvič javno razkril spletni katalog najboljših praks evropskih startup ekosistemov.

»Evropa je dom raznolikim startup ekosistemom, od katerih ima vsak svoje edinstvene izzive in prednosti. Ta katalog bo služil kot orodje za vlade in deležnike, saj ponuja praktične rešitve, ki so že bile izvedene v drugih državah za izboljšanje startup okolja. Od davčnih spodbud in programov financiranja do zadrževanja talentov in inovacijskih središč – verjamemo, da bodo te deljene izkušnje omogočile drugim državam, da jih posnemajo in nadgrajujejo,« je povedal Arthur Jordão, izvršni direktor ESNA.

Slovenija dosegla premik, potrebno bo povečati hitrost implementacije rešitev

Na pogovoru z naslovom "Kje so izzivi in rešitve za doseganje najboljših startup standardov v Sloveniji?" so govorci osvetlili ključne izzive, s katerimi se Slovenija sooča pri implementaciji Slovenske startup strategije. Z doseženimi 24 odstotki evropskih startup standardov se Slovenija trenutno uvršča na zadnje mesto v Evrospki uniji, zato je bila razprava osredotočena na iskanje rešitev za izboljšanje položaja v evropskem startup ekosistemu. V razpravi so sodelovali Jernej Salecl, Katja Božič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, Vuk Lau, Gregor Rebolj ter Nina Dremelj iz Poslovnih angelov Slovenije in sklada VESNA, ki je svoje misli strnila takole:

»Danes v Sloveniji namenimo 41 evrov na prebivalca v razvoj startup podjetij. Najuspešnejše Evropske države kot so Estonija, namenijo 1.967 evrov na prebivalca. Da uspemo narediti preboj, potrebujemo dober, kvaliteten in predvsem komercialno učinkovit startup ekosistem, katerega cilj so investicijsko pripravljeni in zreli startupi. Posledično bodo za dobrimi startupi sledili tudi zasebni vlagatelji - poslovni angeli in skladi za spodbujanje rasti (tako imenovani skladi tveganega kapitala). Slovenija mora postati evropski sinonim za visokotehnološka startup podjetja, kjer bo ena od izvoznih vej tehnološke inovacije.«

Dogodek znova zbral vse ključne predstavnike ekosistema

Slovenski startup forum je že drugič zaporedoma zbral vse ključne zasebne in javne deležnike slovenskega startup ekosistema. Sodelovalo je več kot sto udeležencev, ki so zastopali startup podjetja, sklade tveganega kapitala in združenja zasebnih vlagateljev, podjetniška podporna okolja kot so univerzitetni in podjetniški inkubatorji ter tehnološki parki. Udeležili so se ga tudi predstavniki vladnih organizacij kot so Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za finance, Slovenski podjetniški sklad in SPIRIT Slovenija, ki je tudi pobudnik dogodka.

»Z organizacijo Foruma združujemo ključne deležnike slovenskega startup ekosistema, izboljšujemo sodelovanje in krepimo njihove vloge pri povečevanju učinkovitosti ekosistema. Omogočamo odprto razpravo o izzivih startup podjetij in trga tveganega kapitala, s tem pa odpiramo prostor za sistemske spremembe v smeri izboljšanja poslovnega okolja za rast in razvoj startupov. Slovenija se sooča z izzivi, kot so omejen dostop do tveganega kapitala in nizka uvrstitev na globalnih indeksih. Zato letošnje cilje usmerjamo v pospešitev izvajanja Slovenske strategije za startup podjetja, pričakujemo pa, da se bodo začrtane aktivnosti v prihodnje odražale v povečanju investicij in večji prepoznavnosti in konkurenčnosti slovenskih startupov na globalnem trgu,« je povedala Irena Meterc iz Sektorja za spodbujanje podjetništva Javne agencije SPIRIT Slovenija.

Programu Slovenskega Startup Foruma je popoldne na isti lokaciji sledila mednarodna investitorska konferenca (angleško The Investors Edge).