Državni zbor potrdil Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti
Ob sprejetju zakona je ministrica dr. Asta Vrečko poudarila: »Z novim zakonom urejamo jasna pravila in kriterije za podeljevanje dodatkov k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Pravica že obstaja in so jo podeljevali tudi nekdanji ministri, tudi minister v prejšnji vladi. Zakon je potreben, da zagotovi transparentne in vnaprej določene kriterije, zapisane v zakonu in njegovih prilogah. S tem omogočamo, da tisti posamezniki, ki so s svojim delom največ prispevali k prepoznavnosti naše države in za to prejeli najvišja priznanja za življenjsko delo – kot je nagrada Prešernovega sklada –, dobijo zasluženo priznanje in status. Pred kulturnim dnevom, državnim praznikom, je pomembno, da imamo ta zakon, saj umetnikom in umetnicam končno priznava zasluženo mesto v družbi. Letos je leto kulture, smo tik pred odprtjem Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici, ni primerno, da se zakon, ki ureja dolgo zapostavljeno področje – na področju športa je bilo to urejeno že leta 2017 –, izkorišča za politična obračunavanja.«
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ne uvaja novih dodatkov in pravic, temveč po desetletjih nepreglednosti uvaja jasne in pravične pogoje za njihovo podeljevanje, podobno kot že leta velja za športne dosežke. Dodatki k pokojninam za umetniške dosežke sicer obstajajo že od leta 1974, z novim zakonom pa se preneha uporabljati več kot 50 let star zakon.
Ključni poudarki zakona so:
- priznanje izjemnih dosežkov: pravico do dodatka bodo lahko uveljavili upokojeni umetniki, ki so prejeli najvišja nacionalna in mednarodna priznanja na področju umetnosti ter s tem doprinesli tudi k skupnemu dobremu;
- pravičnost in preglednost: jasna merila, seznam priznanih nagrad in določeni pogoji za priznanje pravice do dodatka;
- javna evidenca upravičencev: Ministrstvo za kulturo bo vodilo evidenco prejemnikov, kar bo zagotavljalo preglednost postopkov;
- z mislijo na prihodnost: zakon določa posodabljanje seznama nacionalnih nagrad vsaj na vsakih 5 let, skladno s spreminjajočo se družbo in razvojem na področju umetnosti.
Pravico do dodatka bodo lahko uveljavljali:
- prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo (100 odstotkov dodatka; Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta dva umetnika na leto),
- prejemniki nagrade Prešernovega sklada ali odlikovanja Republike Slovenije, ki so poleg tega prejeli še vsaj eno od najvišjih nacionalnih nagrad, navedenih v prilogi zakona ali eno od najbolj priznanih nagrad, ki se podeljujejo v mednarodnem prostoru (50 odstotkov dodatka).
Pri določanju višine dodatka se bo upoštevala razlika med obstoječo pokojnino in zneskom starostne pokojnine za 40 let delovne dobe od najvišje pokojninske osnove. Od te razlike se bo odmeril dodatek v višini 100 ali 50 odstotkov.
S tem zakonom Slovenija simbolno in materialno priznava izjemne umetniške dosežke, ki bogatijo našo kulturo in nas predstavljajo kot ustvarjalno družbo. Zakon uveljavlja načela pravičnosti, transparentnosti in enake obravnave ter zagotavlja dostojno podporo umetnikom v njihovih zrelih letih.