Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Pregled dezinformacij: Če ne bi bilo teh Evropejcev, ki se vmešavajo

Ko se ruska vojna proti Ukrajini približuje tretji obletnici, vsi vedno bolj razmišljajo o miru. Nihče si ga ne želi bolj kot ukrajinsko ljudstvo, ki se že tri leta neutrudno bori za svobodo Ukrajine, svoj jezik in svojo kulturo pred napredovanjem nebrzdanega ruskega imperializma. Njihov boj je v prvi vrsti boj za mir – v Ukrajini in v Evropi.

In prav zato se kremeljski propagandisti trudijo na vse pretege obrniti pripoved o miru na glavo ter za preprečevanje miru okriviti EU in Ukrajino. V tokratnem pregledu dezinformacij se poglobimo v najnovejšo različico kremeljskih dezinformacij o miru, ki služijo podpori ruskih geopolitičnih ciljev v Ukrajini in širše.

Stalna evolucija pripoved

Kremeljski pogled na mir se je v zadnjih treh letih močno spreminjal. V prvih mesecih ruske obsežne invazije ni bilo prostora za pripovedi o miru – le za slabo svetovan ton o zmagoslavju. Ko je Kremelj dojel, da ukrajinska volja do obrambe svojih domov ne bo zlahka zlomljena, je začel govoriti o miru, medtem ko so njegove bombe padale na ukrajinske civiliste. Moskva je kmalu predstavila 'mirovne predloge', ki niso bili nič drugega kot prazni PR podvigi za širjenje zgodbe o miru, ki podpirajo rusko vojno, da bi prikrili resnične imperialistične ambicije Moskve.

Ko se je vojna nadaljevala, so kremeljski dezinformatorji še naprej preobračali pripoved o miru in širili propagando k širšemu svetovnemu občinstvu. Poskušali so prikazati rusko vojno proti Ukrajini kot plemenit boj za razgradnjo 'zahodne hegemonije' in vzpostavitev 'pravega multipolarnega' svetovnega reda.

Toda pri ohranjanju te podobe viteza v sijočem oklepu je nastal zaplet. Ukrajina in njeni podporniki, ki si prizadevajo za pravičen in trajen mir, so že delali na izgradnji globalne koalicije za resnično mirovno rešitev. Zato je Kremelj preusmeril svojo taktiko – namesto olepševanja svoje podobe je začel blatenje Zahoda in zavračanje vseh mirovnih predlogov, ki niso temeljili na ruskih imperialističnih ultimatih. Ta dvojnost – prikazovanje ruske agresije kot prizadevanja za mir ter obtoževanje Zahoda, da ni resnično zainteresiran za mir – je zdaj postala osrednja kremeljska taktika za manipulacijo javnega mnenja o možnosti miru v Ukrajini.

Igranje prijazne osebe

Tako pridemo do sedanjosti. Z vrnitvijo Donalda J. Trumpa kot 47. predsednika ZDA je mir znova postal vroča tema za kremeljske propagandne pralnice. Kremeljski propagandni aparat na polno poganja narativo o Putinu kot konstruktivnem pogajalcu. Pravzaprav je res prijazen človek. Seveda, dokler Ukrajina in njeni podporniki preprosto sprejmejo zahteve Moskve, ki jih ta zavajajoče imenuje 'današnja realnost'.

Ob tem ni manjkalo nerodnega prilizovanja – Putin je skušal laskati Trumpovemu egu z absurdno trditvijo, da vojne ne bi bilo, če bi bil Trump leta 2020 izvoljen. Ali je Putin, ki se sicer navdušuje nad dolgoveznimi govori o demonizaciji Zahoda, res namigoval, da bi prepustil rusko zunanjo politiko Washingtonu? Malce nenavaden pogled. Vendar je Kremelj poskušal omiliti svoj prvotni veseljaški ton o Trumpu z bolj resnimi sporočili, še posebej v kontekstu hitre rešitve ruske vojne proti Ukrajini.

Delegitimizacija nasprotnikov

Ena od ključnih značilnosti kremeljskih dezinformacijskih operacij je stalna kampanja blatenja, delegitimizacije in zavračanja morebitnih ukrajinskih pogajalcev, da bi ohranili osrednjo prokremeljsko dezinformacijsko pripoved – da je 'režim v Kijevu' nacističen in terorističen ter da se z njim ni mogoče pogajati. Posebej veliko sovraštva je namenjenega predsedniku Zelenskemu. Kremelj vztraja pri laži, da ni legitimni voditelj Ukrajine in da ga je treba izključiti iz vseh prihodnjih mirovnih pogajanj.

Predsednik Zelenski ni edini tarča kremeljskega blatenja. Medtem ko Moskva razvija svojo lažno mirovno zgodbo v pričakovanju morebitnega geopolitičnega premika, je tudi EU vse pogosteje v njihovem propagandnem križišču. Čeprav obtožbe, da je EU 'rusofobna' in da hujska k vojni, niso posebej nove, je zanimivo, da Kremelj zdaj EU izpostavlja kot glavno oviro za mir, ne pa več abstraktnega 'kolektivnega Zahoda'. Na srečo nismo povsem sami, saj Kremelj tudi NATO obtožuje, da je domnevno odgovoren za rusko vojno.

Razbijanje podporne baze

Bistvo kremeljske manipulativne taktike je širjenje dezinformacij o miru, da bi povzročil razkol med najbolj zvestimi podporniki Ukrajine – zlasti med EU in ZDA. Poskušajo tudi zanetiti delitve med državami članicami EU in znotraj držav članic: vojni hujskači proti iskalcem miru.

Zato kremeljski propagandisti posvečajo nešteto ur širjenju pripovedi o 'izgubljeni suverenosti' Evrope, uživajo v napovedih o njeni nesrečni usodi, trditvah o pomanjkanju virov ter predstavljajo Evropo kot šibkega in nezanimivega partnerja za ZDA. A resnica je, kot vedno, da se Kremelj dobro zaveda lastnih šibkosti – in zato svojo lastno nemoč projicira na svoje nasprotnike.

Mir pod ruskimi pogoji pomeni življenje pod okupacijo za milijone

Številni glasovi pozivajo k miru. Kremeljski propagandni stroj želi ugrabiti pripoved o miru in postaviti skrajna izhodišča za pogajanja, ki bi Rusiji omogočila neovirano utrditev njenih imperialističnih osvajanj. Toda 'današnja realnost', če si izposodimo Putinove besede, pomeni, da bi mir pod ruskimi pogoji milijone Ukrajincev obsodil na življenje pod represijo in avtoritarizmom v ruski okupaciji. Ne pustite se zavesti.

Tudi na radarju EUvsDisinfo ta teden

  • Belorusija
    Kremelj ima zelo nenavadno definicijo volitev. Ko te potekajo v svobodnih in demokratičnih družbah, Kremelj kriči: "Prevara!" – kot je to storil v primeru evropskih volitev junija 2024. A ko gre za volitve v njegovem lastnem, strogo nadzorovanem dvorišču, bodisi v sami Rusiji ali njeni satelitski Belorusiji, Kremelj raje opiše bizarno predstavo o potrditvi avtokratskega voditelja kot 'svobodne in poštene volitve'. Seveda so kremeljski propagandisti hitro trdili, da so bile nedavne 'volitve' v Belorusiji zgled samoodločbe in suverenosti. Vendar pa tega absurdnega spektakla v Belorusiji nikakor ni mogoče šteti za resnično volilno tekmo. Lukašenko sicer trdi, da je prejel 87,6 odstotka glasov, a proces je potekal v ozračju močne represije proti opozicijskim aktivistom in neodvisnim medijem, pri čemer na glasovnicah ni bilo dovoljenih nobenih pravih izzivalcev Lukašenka. Proces prav tako ni bil pod nadzorom neodvisnih opazovalcev. Na te pomanjkljivosti tako imenovanih volitev sta že opozorila Evropski parlament in visoka predstavnica EU Kaja Kallas.
  • Pariški sporazum
    Če obstaja manipulativna karta, ki jo kremeljski dezinformatorji nikoli ne izpustijo iz rok, je to trditev, da je Rusija vedno žrtev. In če se pojavi relevantna ali sporni tema za izkoriščanje, še toliko bolje. Nedavna napoved ZDA o umiku iz Pariškega sporazuma je sprožila živahno javno razpravo o podnebju, kar je Kremelj izkoristil za širjenje novih dezinformacij, povezanih s podnebjem, tokrat s trditvijo, da je bil Pariški sporazum zasnovan kot geopolitična past proti ruskemu energetskemu sektorju. Ta samopoveličujoča trditev je popolnoma nesmiselna. Pariški sporazum ni bil sprejet, da bi na muho vzel katero koli državo. Gre za mednarodni, pravno zavezujoč sporazum, ki ga je podpisalo 195 držav in Evropska unija, s ciljem omejiti podnebne spremembe z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov. Ker je rusko gospodarstvo močno odvisno od fosilnih goriv, je prokremeljska propaganda pogosto usmerjena proti okoljevarstvenim pobudam ali politikam, povezanimi s plinom in nafto.
  • Srbija
    Pravi kazalnik vseprisotne paranoje v Moskvi je dejstvo, da Kremelj povsod vidi 'dolgo roko Zahoda' in 'barvne revolucije'. Po nedavnem odstopu srbskega premierja Miloša Vučevića, ki je sledil več tednom protestov po tragičnem zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, so kremeljski propagandisti takoj izkoristili stanje in trdili, da je Srbija na robu zloma, potem ko naj bi Zahod Beogradu postavil ultimat. Mimogrede, prokremeljski dezinformacijski mediji širijo podobne manipulativne zgodbe o tem, kako naj bi se v Slovaški odvijala 'zahodna' različica Majdana. V resnici ni nobenega verodostojnega dokaza o kakršnem koli vmešavanju Zahoda v srbske proteste. Protestno gibanje so sprva vodili študenti, nato pa so se jim pridružili profesorji, odvetniki in drugi strokovnjaki, kar kaže na širše nezadovoljstvo z vlado Aleksandra Vučića.

Avtor: EUvsDisinfo | 30. januar 2025

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.