Finančni petek: Ginijev količnik

Ginijev količnik (angleško Gini index) meri koncentracijo dohodka in je eden najpogosteje uporabljenih kazalnikov za merjenje neenakosti. Njegova vrednost se giblje med nič in ena (ali v odstotkih med nič in sto odstotkov). Pove nam, kako enakomerno so dohodki ali premoženje porazdeljeni med prebivalstvom neke države. Vrednost nič bi pomenila popolno enakost, kjer bi vsi imeli enak dohodek, medtem ko bi vrednost ena pomenila skrajno neenakost, kjer bi ves dohodek imela ena oseba. 

Dohodkovna neenakost se nanaša na razlike v letnih dohodkih prebivalcev, vključno s plačami, pokojninami in drugimi prihodki. Slovenija se v mednarodnih primerjavah uvršča med države z najnižjo dohodkovno neenakostjo. Po zadnjih podatkih Eurostata imamo drugi najnižji Ginijev količnik v EU (23,4 odstotka, nižje je le Slovaška z 21,6 odstotka), kar kaže na razmeroma enakomerno porazdelitev dohodkov. K temu v znatni meri prispevajo progresivna obdavčitev in socialni transferji.

Poleg dohodkovne neenakosti lahko merimo tudi premoženjsko neenakost, ki prikazuje porazdelitev skupnega premoženja med prebivalci. Ta je običajno večja od dohodkovne, saj se premoženje kopiči skozi generacije in je manj izpostavljeno prerazporeditvi prek davkov in socialnih transferje, kar je značilno tudi za Slovenijo.

Spremljanje neenakosti je pomemben del oblikovanja socialnih in drugih politik države, saj omogoča prepoznavanje področij, kjer so potrebni dodatni ukrepi za zagotavljanje enakih možnosti za vse državljane. S tem se krepi socialna kohezija in prispeva k trajnostnemu gospodarskemu razvoju. Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi je zato tudi eden od 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 sprejeli voditelji držav članic Združenih narodov.