Slovenija z ratifikacijo pomembne konvencije med države zaščitnic mednarodnih morij in oceanov

»Slovenija se je tako pridružila državam, ki so potrdile svojo zavezanost skrbi za oceane in celotnega vodnega kroga, torej tudi za naše reke. Ohranjanje biotske raznovrstnosti morij in oceanov in njihova trajnostna raba je v vitalnem interesu nas vseh. S skrbjo za morja gradimo prihodnost in blažimo učinke posledice trojne planetarne krize, tako za nas kot za prihodnje generacije. Oceani so skupno dobro človeštva, zato jih lahko učinkovito zaščitimo le s skupnim delovanjem,« poudarja ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak ob tem dodaja pomembno sporočilo: »Svet se mora poenotiti pri usklajenem raziskovanju oceanov in trajnostni rabi njihovih virov, saj so oceani ključni za uravnavanje podnebja, za biotsko raznovrstnost in globalno blaginjo. Sporazum odpira vrata tudi našim raziskovalcem, da prispevajo k mednarodnim raziskavam oceanov, pridobljeno znanje pa uporabijo tudi pri varstvu in trajnostnem upravljanju našega morja. S tem krepimo znanstveno sodelovanje, inovacije in odgovorno ravnanje z vodnimi ekosistemi za prihodnje generacije.«

Sporazum, ki bo sicer stopil v veljavo, ko ga bo ratificiralo 60 držav, prinaša ključne mehanizme za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti na doslej neurejenem področju izven pristojnosti držav, pretežno v oceanih. Oceani vsebujejo morske vire in biotsko raznovrstnost, ki človeštvu zagotavlja neprecenljive ekološke, gospodarske, socialne, kulturne, znanstvene koristi in koristi za varnost hrane. Samo hitra uveljavitev sporazuma bo države zavezala k nujno potrebnemu sodelovanju, dala možnosti za pravočasno zaščito, ohranjanje in bolj trajnostno rabo oceanov, od katere je soodvisna tudi Slovenija.

Za uspešno izvajanje sporazuma bo ključno okrepljeno mednarodno sodelovanje ter vključujoč pristop. Z vzpostavljanjem mednarodnih partnerstev se države povežejo pri izmenjavi znanja in dobrih praks, razvoju skupnih okvirov za zaščito morskih ekosistemov ter spodbujanju trajnostnega upravljanja oceanov. Takšno delovanje pa ne pripomore le k boljšemu upravljanju naravnega vira, temveč preko sodelovanja malih otoških držav, obalnih skupnosti in avtohtonega prebivalstva prispeva tudi k socialni pravičnosti. Na ta način ustvarjamo pravičnejši in odpornejši sistem za ohranjanje oceanov, ki varuje tako okolje kot blaginjo družb, ki so od njega odvisne.

Sporazum bo omogočal zavarovanje 30 odstotkov biotsko najpomembnejših delov oceanov do leta 2030. S tem bo pomagal doseči cilj zaščite 30 odstotkov oceanov (in kopnega) do 2030, kot so se vlade držav dogovorile na Konferenci o biotski raznovrstnosti decembra 2022. Sporazum prinaša podlago za raziskave in uporabo morskih genskih virov ter pravično in pošteno delitev koristi od njih. Morski genski viri so biološki material iz rastlin in živali v oceanu, kot so spužve, kril, korale, morska trava in bakterije. Države bodo zavezane, da morajo biti vsa znanja na razpolago vsem državam in celotni znanstveni skupnosti.
Hitra uveljavitev sporazuma je nujna, če želimo ohraniti storitve, ki jih oceani dajejo naši družbi in ukrepati za ohranitev morske biotske raznovrstnosti. Oceani predstavljajo 95 odstotkov biosfere planeta. Proizvedejo polovico vsega kisika, ki ga dihamo, vsrkajo četrtino izpustov ogljikovega dioksida, s čimer predstavljajo največji naravni ponor ogljikovega dioksida, hkrati pa zajamejo 90 odstotkov toplote, ki nastane pri izpustu tega toplogrednega plina.

Izumrtje grozi skoraj desetim odstotkom vseh morskih vrst, ocenjuje Mednarodna zveza za ohranjanje narave (angleško International Union for Conservation of Nature – IUCN). Najbolj ogroženi so morski psi, izumrtje grozi več kot 90 odstotkom vseh vrst. Odhod v nepovrat zaradi pretiranega ribolova preti tudi 67 odstotkom ribjih vrst in 15 odstotkom koralnih grebenov. Po oceni IUCN je 41 odstotkov morskih vrst ogroženih tudi zaradi podnebnih sprememb. Ogljikov dioksid, ki ga oceani vsrkavajo, povečuje zakisanost, ki škoduje nekaterim vrstam. Prav tako so podnebne spremembe za 20-krat povečale pojavnost morskih vročinskih valov.