Med manj zadolženimi in med bolj preudarnimi vlagatelji

»Pri investiranju velja zlato pravilo – jajca imejte v čim večjem številu košar,« svetuje tokratni gost podkasta Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije.

Če še pred nekaj leti večina Slovencev skorajda ni vedela kaj je to obrestna mera, se je julija leta 2022 to začelo hitro spreminjati. Evropska centralna banka (ECB) jih je namreč zaradi zelo visoke inflacije začela pospešeno dvigovati, to je naredila kar desetkrat, nazadnje septembra 2023. Po slabem letu mirovanja in spremenjenih gospodarskih razmerah, so jih lani začeli ponovno spuščati. Enako se dogaja tudi letos, nazadnje 30. januarja, ko je bil na vrsti še en, že peti rez, tokrat za 25 bazičnih točk ali 0,25 odstotne točke.  Razlog - evrska inflacija se je, kljub ponovnem dvigu na 2,4 odstotka v decembru, že nekaj časa vrti okoli ciljnih 2 odstotkov. Še bolje je bilo pri nas, decembra so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni dvignile za 1,9 odstotka, na mesečni pa celo pocenile.

In zakaj je to pomembno za skorajda vsakega med nami? Ker je od ECB odvisno kakšne obrestne mere boste dobili za vaš depozit. Slovenci  imamo na bankah kar 27 milijard evrov, in še pomembneje, koliko boste banki plačali za kredit. »Mi smo se znižanju zelo hitro prilagajali, obrestne mere za posojila smo zniževali skoraj hitreje kot ECB. Zato od nas ne morete pričakovati, da vam na eni strani damo 30-letni stanovanjski kredit po 3-odstotni meri, na drugi pa za depozit na 2 leti dobite 4 odstotke,« na kritike, da slovenske banke na depozitni strani, tudi za razliko od nekaterih bank v drugih evropskih državah, niso sledile povišanjem, odgovarja Brodnjak. Kot dodaja, se banke ne odzivajo na dnevno, tedensko ali mesečno dogajanje, ampak imajo dolgoročne cilje in načrte. »Prav tako se moramo zavedati, da banke niso samo hranilnice. Sploh, ker obstaja cela kopica drugih možnih naložb, ki imajo višje donose. »Seveda pa se je ob tem treba zavedati, da višja obrestna mera pomeni tudi višje tveganje. Za nekoga, ki si lahko privošči izgubo celotnega vložka, so tudi kripto valute lahko legitimen naložbeni razred, ne pa za vse,« razmišlja predsednik nadzornega sveta Združenja bank.

Brodnjak pozdravlja tudi načrte Ministrstva za finance tako za uvedbo individualnih naložbenih računov kot nove izdaje ljudskih obveznic, ki bodo ponovno namenjene predvsem malim vlagateljem. »Obveznice so likvidne, torej jih lahko kadarkoli prodate če rabite denar. Poleg tega zakaj lastne države ne bi kreditirali, in s tem služili, državljani in naša podjetja. Denar kroži tu, ostaja v Sloveniji. To delajo tudi druge države, recimo Italija, zakaj ne bi šli po tej poti še mi,« nam sosede za zgled daje Brodnjak.